14
Izesú agisa agizani lulu vizi netá gizali ve alémo zokamó
Holisi makokú Izesú nene Palisaio monó vetini kugulizaki ve makolímini numukú iteko nosánetá noko noigo, Izesú netá ale gopa itihe liki gizapa iki minamó. Lá niago, áminaló ve makó minamó nene, agisa agizani lulu vizi netá gizali ve nene Izesuni avogisaló minamó. Noigo, Izesú nene monó mogona apí-ikimiaká vegi Palisaio monó vegi loká oketake leza kivisi vegená nene holisi gamenagú kelémo zokosá nehe kelémo zokamosá neve. Loko lokago, keza nene kegepa apiziake minamó. Lá niago, ámina avisi vema alémo zokoake amiselekago, vimó. * Vokago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekelikutí ve makolímini gipalahe pulumaká izahe gale hánagú holisi gamenagú velehé limitimó nene, holisimagule lokoko ahulokiko áminagú minatimó nehe. Itó litá oko gelelehá oko galegutí alémo otitimó neve. Loko lokago, anotó aliki li amemisá amó.
Nosánetató alesa molo kemeakakumú gakó
Lá ikago, alesa molo kemekago a vegená nene nosánetá nanigi niake, siá lamanaláaló minatune liki niago, Izesú ánigoake, anoza gakó makó láa loko lo kimimó: * Ve makolímo nosánetá napaló atane loko alesa molo gemekiko nookoma, siá lamanató minamo. Ámina nosánetató ve makolímini agulizá nenémo geí givilegeneitimó nene, alesa molo likimiti ve nenémo okoko geza imane noani siá ahulokoko imane ve amezo. Loko lo gemekiko, geza govoza helekiko kemegesaloka ne siá golesaló minokatanize. 10 Nosánetá napaló alesa miligimikikoma, geza vokoko kemegesaloka siató noako, alesa molo gemeneiti ve nenémo okoko zogone geza kovogisaloka ne holomaló voko minozo. Loko lo gemekiko, nosánetá niki nia vegenalitini kovogisaló gugulizá oteko vinogo ive. 11  * Ve makolímohe makolímohe ezáa agulizá ale otitimó nene, ezáa agulizala liminogo ive. Itó ve makolímo ezáa agulizala aleko lemeko molatimó nene, Ómasímo aí agulizala ale napa inogo ive.
12 Loko loake, Izesú alesa molo ami vema láa loko lo amimó: Geza nosánetá napa ale vavá nooko nene, zogoga itó gugunaka itó geza zuha itó geza numukaloka vegená itó moníini vaí onoiti vegenakó alesa molo kememo. Keza nosánetá napa ali vavá niiki alesa mili gimiiki, nosánetá kemenitó goha akú gimikataze. 13 Geza nosánetá napa ale vavá nooko nene, gohogó vegenaki kigisa kigizani nakeseta vegenaki kigisa genisi ina vegenaki kogómula lika vegenaki alesa molo kemezo. 14 Lá okako, keza niiki nene, alika goha akú nosánetá pekimi iki gimitamoláa nominazo, geza gogoliza vizeko minanogo ane. Lá oko noako, Ómasímo vegená lamanaláa hilinitakutí kelémo otiti gamena nene meinaváa giminogo ive, loko limó.
Nosánetá napamú anoza gakó
(Mat 22:1-10)
15 Nosánetá noko mina ve makolímo Izesú láa loko noligo geleake, láa loko lo amimó: Keza Ómasímo gizapa okimiaká onoitó miniki nosánetá niki minata vegená kogoliza viziki minanigave. 16 Loko lokago, Izesú nenemú anoza gakó makó láa loko lo amimó: Ve makó nenémo nosánetá napa ale vavá inogo vegená mukí alesa molo kimimó. 17 Alesa molo kemekago, nosánetá nata gamena alitokago, nosánetató atave loko hozaló veva amiselekago, alesa molo kimi vegenatoka vike lekeza alo, nosánetá mota ale vavá okave. 18 Loko lo kemekago, keza mukitó vitakumú goselekaseleka lake makolímo nene láa loko lo amike limó: Neza mikasi makó meina hizenounazo, neneloka voko ániganogo novuze, agulizaki vema láa loko lo amezo. 19 Loko lokago, makolímo láa loko limó: Itínasa pulumaká iza ligizani luga luga asú igo meina hizenoumó nenazo, hanuva nitahe loko ániganogo nouze, agulizaki vema láa loko lo amezo. 20 Loko lokago, makó nenémo láa loko limó: Neza itínasa vená alekuke nouke, nenemule loko vaminogo uze, loko limó. 21 Láa liki likago, ámina hozaló vemámo nene goha atiginá oko vike keza la gakó nene gizapa veva avetó oko lo amekago, geleake, izapaló molokago, hozaló vema láa loko lo amike limó: Geza litá oko taoniloka voko gapo napagú komagú novoko neneló gohogó vegená kigisa kigizani nakeseta vegená kogómula lika vegená kigisa genisi ina vegená kelémoko ano. 22 Loko lokago, hozaló vevámo gele ameko mohona oake okoko láa loko lo amimó: Gizapa venemaka, hoza gakó lonetanimó mota gele alekumóza, siá makó nene hanuva minokave. 23 Loko lokago, golohá veva nenémo hozaló vema láa loko lo amimó: Geza nene pilipilí gapoló itó mi gapoló novoko není numukú gikí iki minatave loko vegená gala vizeko kelémoko ano. 24 Neza láa loko lo nogumuve. Neza goí oko alesa molo kumu vegená amanazo, není nosánetakutí keké naminigave, loko lo kimimó.
Izesuni ámegetoko vinogo gele vevesatuni gakó
(Mat 10:37-38)
25 Vegená mukí nene Izesuni ámegetiki nivago, eza viligoko láa loko lo kimimó: 26  * Makó eza nezagi minatíive lokokoma izolagini amelagini vená izegipala eza zuhamú gelekiko itekikoma, itó ezáa minoko aleko itimó nenemú gelekiko itekikoma nene, itó nenikumú gelekiko lemetigí oko noikoma nene, není izegipa loló oko minaminogo ive. 27 Makó ezáa zohota zaló apili hilinigi miluma netá gihitatakumú gele zageoko némegetamitimó nene, není izegipa loló oko minaminogo ive. 28 Lekelikutí makolímo numuni napa makó ginogoma ganatilisi meinaváa gelekoko moni mota akohihe akohemihe loko molo geleko ánigokoko, giti avotigí nehe nenémini mogonáa geleko ániganogo ive. 29 Itó lá amoko litávatá oko gopa numuni ale hizeko gitimó nene, monima asú okiko vitagá okoko numunima ahulokiko, vegená keza ánigiiki nene giza itiki, 30 imane vémo sozáa moloko numuni napa ale hizeake lá iha iha ahulokago lá onoive liki linigave. 31 Itó agulizaki ve napa makolímo agivelahini agulizaki ve makó apilitove loko oko lova agoka ameminogo ive. Áisi ganá láa loko agata gilinogo ive: Leza áimane luguhakó 10 tausen minokune, itó kéisi mukí 20 tausen minikanazo, kepelesá nehe kepelemosá nehe lokoko, 32 ezáagi izegipa agunamotamolagimú giliko akohemikoma, gala veva nene numunaloka ha noiko, litá oko hutono netá ameko ve makó amiselekiko voko itína nonagá itune loko nimiselekago nouve. 33 Loko litimó nenazo, nenemú lekelitokatí makó eza ámina oko netá matala mukí ahulo asú amitimó nene nana oko není izegipa loló oko minative.
Age melelé amitikumú anoza gakó
(Mat 5:13; Mak 9:50)
34 Age nene netá lamaná nemóza, agema laga amitimó nene, nana oko goha alémo melelé itune. Ma lá aminogo une. 35 Némini manáminoko ale melelé itunimoláa nomive. Hanuva lepe ahulanogo une. Nenemú lakagatagi minatamó neneta gakó imane gili hee liki gililo. Lekezagi melelé iki minalo, loko limó.
* 14:5 Mat 12:11 * 14:8 Ano 25:6-7 * 14:11 Mat 23:12; Luk 18:14 * 14:26 Mat 16:24; Mak 8:34; Luk 9:23