13
Alika monó zagusave ali golesa itakumú limó
(Mat 24:1-2; Luk 21:5-6)
Izesú nene monó zagusavegutí nolimigo, izegipala zuhagutí makolímo láa loko lo amimó: Tisalemaka, ánigozo. Imane geha numuni lagámini ali tolova iki ginamó neve. Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Áimáa numuni napa imanemú nolape. Itína nene ha nego nánigamóza, minoko lova gala ve keza imaneló gehani apiliki tele vizikiko gehani nene amupiló amupiló iki mililiki itekutí gululupaso asú inogo ive.
Miluma gilituni gamenámini ganá netá
(Mat 24:2-14; Luk 21:7-19)
Loko loake, Izesú nene izegipala zuha Olivi agokaloka kelémoko iteake, monó zagusave helegaloka nego, neneló minake, Pitá Zemusí Zoní Etulú kezagó Izesú noitoka vake loká itake lamó: Itína netakumú lanimó nene nanahé gamena utó itive, itó lani gamena nene alitanogo noiko nana anosa utó okiko ánigatune. Lo lemezo. Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Ehe, gizapa ilo. Ve makolímo lokogoka vizekatize. Vegená mukilite nanitiki není nugulizató liki okulumakutí lumu ve gihila nezama nouve liki vegená mukí kogoka vizinigave. Lekeza haitopaitó lovámini gakola nigiliki itó lovatini konó nigiliki nene mulutini itemino. Ámina netá utó itimóza netá matá velesá asú aminogo ive. Numutó namató vegená makó nenete gala venini lova ali nikimiko, agulizaki ve makolímini zuhagi itó makolímini zuhagi lova hizinigave. Itó mukí mikasiuka imimá noiko gaúna gamena mukí utó itimóza, ámina netá utó itimó nene venalite izegipa getanigi miluma giliaká niamó nenémini oko utó inogo ive.
* Lá onoize, lekelisi gizapa keké viziki ilo. Gakó hoza alilikimiiki gonitó likilímiki vinigave. Itó monó numúikú numúikú nene segi nogosanitunú likipilitamó neve. Není nugulizá lekelitoka minakumule liki kugulizaki ve napatini itó kiapegini kovogisaló likilími milikiko keí kovogisaló oti miniki není mogona li kiminigave. 10 Lá itamóza, gamena litá oko asú aminogo ive. Goí oko Ómasímini gakó lamaná nene numutó namató puu loko vitive liki li hutilí i asú inigave. 11 Likigizató aliki likilímiki viki goní ilikitata gamena nene, nanave loko litupe liki lakagata giliko gena amino. Gamena nene zupa Sikalahulímo likigikagú gakó mololikimikiko áminagó nene lilo. Lélisi lupe lamiki Sikalahulímini gakó loló ino. 12 Ámina zupahé nene uvolaho makolímo agunala agizató alekoko goní omikiko agunala nene apili hilinigave. Amelaho nene gipala agizató alekoko goní omikiko nene gipala apilinigave. Izegipáini nenete izóikini améikini lova ali kimiiki likiko izóikini améikini kipili hilinigave. 13  * Není nugulizá lekelitoka minakumule liki vegená mukilite mukahá likipilinigi niamóza, vegená makolite gamenáini asú amititó monó ahulamiki alévolé iki vitamó nene Ómasímo kugutó vizinogo ive.
Miluma geleaká gamena napa
(Mat 24:15-28; Luk 21:20-24)
14  * Minoko lekeza nene mu likizapa iti netá golesa nene minamoaká apatoka apá ale golesa oaká netá nenémo oteneiko ánigatave. [Imane gakó gatatanimó neneka imane nolu gakokumú gele guni ozo.] Ámina gamenaló Zutaia mikasiuka nita vegená nene golisi iliki agokaloka ititakumule. 15  * Keí numupitó nita vegená nene golisi iliki limiki numúikú henoníini ma aliki vamitakumule. 16 Itó mikú noiti ve nenémo luhoaká gó alitove loko numunaloka atiginá oko vamitikumule. 17 Kee, izegipa kagatupagi nita venaki izegipa namuni aminí nikimita venaki nene ámina gamenaló nene nana itamó neve. 18 Lekelisi nolu netá nene golini gamena utó amitive liki Ómasiloka liki minalo. 19  * Ámina gamenaló genavagi netá utó itimó nenémo Ómasímo apí oko netá matá ale utó i gamenalotí emane utó osá ami netá nene minoloko itike itike imane gamenaló utó amive. Nolu gamenaló utó okoko nenémini veletó goha utó aminogo ive. 20 Guivahanímo ámina miluma gilita gamena ale atuhá amitimó nene, vegená makó ma kavasavagi minamitamó nemóza, kelémo etó onoi vegenakumule loko ámina gamena nene ale atuhá inogo ive. 21 Nene gamenaló ve makolímo ánigalo, gologí oletati vema imaneloka utó okave, itó ánigalo, volaneloka utó okave loko lo likimitimó nene, ámina gakó gili zagemilo. 22 Ámina gamenaló nene gologí oleketati ve sozámini itó Ómasímini agepagutí gakó liaká ve sozámini utó iiki vegenalite sigaga lita netaki soza avevezaha sunigi aliiki Ómasímo kelémo etó onoi vegená kogoka vizitupe liki lá inigave. 23 Ehe, nolu netá nene utó onamigo mota lo lekeme asú okuve. Nenemú gizapa alévolé iki minalo.
Okulumakutí ve gihila atiginá iti gakó
(Mat 24:29-31; Luk 21:25-28)
24  * Ámina gamenaló ámina genavagi netá asú okiko, ho noiteko litá oko límugusi zekiko ikanímo hize sata amiko, 25  * sonohí nenete okulumatotí atohiki velehé nilimiko, okulumakú amuzavagi netá mómoká i asú niko 26  * okulumakutí lumu ve gihila neza zámuzánegi itó lapanánegi nene límusi amupiló nolumugo ániganigave. 27 Lá okiko, agelogini kimiselekugo, kelémo etó onou vegená ho noititokatí ho nolimitokatí itó ezega emegatí itó mikasi nekisa vokisaukatí kilími nupa inigave.
Gohuna zámini anoza gakó
(Mat 24:32-35; Luk 21:29-33)
28 Gohunagitana zamú anoza gakola nemó nene gili vevesiki gililo. Izanámo nene nagamila nego agila guluma sekago lekeza ánigiake ho gamena mota alitokave liki giliaká niave. 29 Itó ámináminiki lo lukumu netá nene utó noiko ánigiiki ve napate nene gatekú omo ávatiha okave liki litaze. 30 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Imane gamenaló nia vegená velesá hili asú inamiko nolu netá mukí nene utó inogo ive. 31 Okulumaki mikasigi tolova itáiha, není gakó nene ma gopa oko tolova aminogo ive.
Gamena napamú gelemune
(Mat 24:36-44)
32 Lá onoimóza, ámina gamenamú ve hamoláate keké gelemave, itó okulumakú ageló keza ma gelemave, itó Ómasímini gipala noutímina ma gelemuve. Améneho hamokó áisigó geleneive.
33 Ato gamenamú lekeza ma gelemanazo, ehe, gizapa i guni iki minalo. 34  * Lá oko neve. Ve makolímo venoni vinogo nooko numuni apala ahuloko vinogo noike gelekelé izegipala nene mukí hoza nene etó etó oko kigizakú moloko netá matalaló gizapa initatave loko ahulokimiake gatetó gizapa ve nene gizapa oko minozo loko lomiake vimó.
35 Nenemú numuni amelahoma ati gamena nene gánavaló ahe akovevé ahe gó anuva noikohe gokululuva notovoikohe lekeza ma gelemanazo, nenemú gizapa i guni iki minalo. 36 Lokovó akiniko galinali oko ánigolikimikatize. 37 Lo nolukumu gakó nene lekelikumukó lamuve, vegená mukikumú noluze. Lekeza nene gizapa iki minalo, loko limó.
* 13:9 Mat 10:17-20; Luk 12:11-12 * 13:13 Mat 10:22 * 13:14 Tan 9:27, 11:31, 12:11 * 13:15 Luk 17:31 * 13:19 Tan 12:1; Ali 7:14 * 13:24 Zoe 2:10,31; Ali 6:12 * 13:25 Isa 34:14; Ali 6:13 * 13:26 Tan 7:13 * 13:34 Luk 12:36-38