20
Kilisimasi 1000 nenémini gakola
Lá okago, okulumakutí ageló makó limigo ánigumó nene aseva nomi galémini kií itó seni nagá napa makó nene agizakú aleneigo ánigumó. * Áisi nene gosihá sipisi gozapá ká emane amunaukatí mina ve Satani nene agisa agizató aleake kilisimasi 1 tausen nene nagá numukú minative loko lotamó. Lomiake, galegú hize ahulokago limimó. Lemekago, gaheváa nene alévolé oko geake humatunú moloko alémo kii limó nene, numutó namató vegená kigika goha ale gopa oketamoko hanuva minoloko voko kilisimasi 1 tausen ale ahulokiko, gologí omikiko nene, itekoko gamena alínipáisí minative loko lotamó.
* Itó neza gonanalivagi siá mukí nego ánigumó nene netá golesamú livi hukivi hoza alitave loko loketa vegená nene áminaló minimi nivago ánigumó. Itó Izesuni agulizala li utó miliki Ómasímini gakola kelegesá legemigo ali gikitinago, luváini hukimi va vegenalitini kemeni ánigumó. Keza hela netá napama itó vogunahanaló kalapusa hiziki agepoka lisá amamoláa itó aí anosa nene golihíitó ali milamamoláa itó ali kigizakú milamamoláa ánigumó. Keza luváini hukinakutí goha otiki miniki Kilistogegi kugulizaki vete aliaká hoza aliki miniko, kilisimasi 1 tausen vinogo ive. Hililiki va vegená lugáa keza otemake kilisimasi 1 tausen nene asú itive liki ageva iki ha minamó. Helenosakutí oteaká ánigumó nene oteaká nampa 1 neve. Ámina hilinakutí oteaká netató miní amiaká nia vegená keza Ómasímini apazá vegená niakumú mulúikú lamaná giliaká niave. Vegená nenémináa keza heleaká nampa 2 nenémo kugupelotí poposá vizinogo ive. Keza Ómasímini itó Kilistoni guguni giziaká vegenala lilí iki minanigave. Lá niiki Izesuki kugulizaki ve hoza aliliki niviko kilisimasi 1 tausen oko vinogo ive.
Satá monéna lapuluva iti gakó
Itó kilisimasi 1 tausen asú noiko, Satani nene nagá numukutí gologí imikiko, goha itinogo ive. * Iteoko numutó namató mikasi nekisa vokisauka Gogo mikasiukatí itó Magogo mikasiukatí vegená kigika ale gopa okimioko kelémo negi hizeoko vegená gala viziko, lova ali utó inigi alegesá inigave. Keza nampáini nene getani nenéminiki gatoko gato asú amoakalímini nitave. Vegená nenémináate mikasiuka hutilí iki Ómasímini apazá vegenala nitatoka itó Ómasímo amu heleaká noi apá Zelusalega viki gohoni milanigi ali viginigave. Lá niko, Ómasímo okulumakutí ló amiselekiko livi lúnivi inigave. 10 Lá ikiko, Satá nene amunaló vegená kogoka vizi ve nene hela lolímini ohunagú gihuká gehani ló loko minakú ahelú i ahulikiko limitimó nene hela netá napamagi itó soza gakó lole ale vegi áminagú emane amunaló limiki minasitotí ageva iki minasikú liminogo ive. Keza nene gasovagi netá gihikimikiko, gamena gamena únaká neteká miluma giliki mini lúaló miliki minanigave.
Gonanalivagi siá mokonalímini avogisaló goní ita gakó
11  * Itó gonanalivagi siá sipisi mokoná makó ánigumó. Itó amupiló mina vémini avogisa ánigumó nene okulumaki mikasigi keza aí avogisalotí golisi ikasike goha utó amasimó. 12 Lá niasigo, hele vegená iti minamó limi minamoláa gonanalivagi siató Ómasímini avogisaló otinago ánigumó. Lá niago siató mina vémo puku mukí ale ataloko minamó. Makó ale atalago ánigumó nene alévolé kemetameki nia vegenalitini kugulizá gizo mola puku minamó. Itó hiliki vamoláa keza goí iki hanuva minake iki miliki amómámini mogonamú ámina pukugú gizi milinató nene goní oketamó. 13 Itó ámina gamenaló age nagamikú hiliki va vegenaki kelémo atiginá imó. Itó heleakalímini itó galegú lemeakalímini agikagú hiliki va vegenaki kelémo atiginá imó. Itó hiliki vamoláa mukitoka keza iki miliki iaká a mogona lotuva legeko nenémini helegáa apasoko kimimó. 14 Lá okago hele vegenaki galegú minamolagi nene lolagi nagamí ohukú kehelú o ahulokago lememó. Nenémo heleaká nampa 2 loló onoive. 15 Itó vegená makó nene alévolé kemetameki nia vegenalitini kugulizá luhuva gizo mola pukugú minami vegená nene lolagi nagamí ohukú kehelú o ahulokago limiki minamó.
* 20:2 Apí 3:1 * 20:4 Tan 7:9,22 * 20:8 Izi 38:2,9,15 * 20:11 Tan 7:9-10