12
Atae Ese keu bulae Kosive.
(Maka 2.23-28; Luka 6.1-5)
Vani mole bulamo Iesuu au esemuhi konee bulue ohanoi tisege esemuiabeau vaelahai kone dakoai ilu. Ige Balisia ataeau ke elehai Iesu namihai avoe, “Elehanela. A esemuiau bulamo kateale vai menaka eguvalu.” Ige Iesuu abuho loui avoe, “Lana Bukae Hotomo Deividiu au esemuhi vaelahaime vale ke dodaveholilu. Deividiu Dilava dubue uvue tiale beleidi tumute ke mai inu. Dubu nalimale unahae abuna beleidi ke igei. Isito vani kela Deividiu menaka ke egumai beleidi ke isi au esemu ovege kebiata ilu. Isime lana Mosese menaka dodavelu. Mosese buka kemo bula bahata dubu nalimale keau dubue lovi vamale kemo keau menaka eguvalu. Isito keu toela holioholinu. Isito di la namigevege evive. Ata mole aike komo uale keu dubu ke evihanu. Subuta Bukae Hotomo Dilavau loui avoe, ‘Di isiviholinu la ovo havei mahoi di hoesehavoliho. Isito di isiviale la moleho uvulahai mole tedaevei.’ Iale la ke ihu hilokavatebe la ataeau menaka eguvaholiale kebia aiogeveholilu. Atae Ese keu bulae Kosive. Iale auna onole louge abuna ke vai.”
Ada golote hoesehavoale deiada
(Maka 3.1-6; Luka 6.6-11)
Iesuu kateaito bulu ke halei dubuiabe moleve tinu. 10 Keve ata mole ada goloteu ua. Ige ata degomoleau keve uale isiviale Iesuu vaveve mole vage abuna vaveveve kemo kotalahai. Iale abu belahai avoe, “A huhuige ata molena bulamo vavahanite hoesehavoge keu momoleige vaveve kena nahie menaka egumai.” 11 Ige Iesuu namigevei avoe, “Mesoho la moleu mamoe oveniege mamoe moleu bulamo abatamo dobage auna ke laluvai. Emena auna osioi. Auna ke laluvai. 12 Isito ovo keau baluga holioholisito ataeau Dilava nimo baluga. Iale kemoike nahie menakau nahiho humaha alavoale kemo nahiabuna bulamo ata tedaevege duave.” 13 Kateai louito ada golote ke namihai avoe, “A ada hatunela.” Ige malaha keu au ada hatuge adaveu adave mole ke nahate vai inutolotoloanu. 14 Ige Balisia ataeau ke elehai halevai Iesu hamaliho humaha kaovalu.
Iesu keu Dilava esemu seleve.
15 Iesuu ke evisi o ke halei tige ata moagaeau ehovai tilu. Ige au vavahanitebia hoesegevege abu bahata momolelahalu. 16 Ige au kebia namigevei avoe, “Lainaho di vale ko loui ata namigevelive.” 17 Au kateai louale keu Dilavau beloveta Aisaia namihale hoto ke mai selevetinu. 18 Au loui avoe,
“Di esemuike ko.
Di ke ebagemai di isivi avuemo mamoi vahaehove vanu.
Iale dana di Munanae Tumu omige auna di kotae vaniu lohoveve ke loui vatae ata bahata namigevei.
19 Isito keu bae itumuai baita loulivebene.
Isi au bae ologomo baita hoto loui aivolovoloalivebene.
20 Ata degomole evieviabeu negoholimale kebia auna bae hoesegevei.
Isi olemeau vaveve toelamo dobuluvimale kebia auna bae tabagevei.
Auna ata kebia negotievenata gabie vaveve toela aiogevesege vaveve dua unahana ui tigei.
21 Ige vani kemo vatae ataeabuna abu uvu mai avuemo mavoi.”
Aisaiau Dilava hoto kateale loui hisalianu.
Iesu vuvune mena Setene vuvune
(Maka 3.20-30; Luka 11.14-23)
22 Ata degomoleau malaha mole ni kedute isi uvute ke melavei Iesue loholu. Kosealemo munanae toelau avuemo biloige keu kateanu. Iale Iesuu ata ke hoesehavoge keu niai hotoanu. 23 Ige ataeau ke elehai tetelahalu. Isi mole belagevei avoe, “La huhuige Deividi mo nehenike Dilavau nahi tedaeveho hanavoale. Emena.” 24 Ige Balisia ataeau ke evisi loui avoe, “Munanae toelae kosive Biesabolo keike au vuvune omige au vuvunevemo munanae toela kebia nunuvema.” 25 Isito Iesuu huhuihuhuiabe ke hilokai isiviai deiada mole loui haivege abuna kemo hilokage keu Setene vuvunemo munanae toela nunuveholinu. Au abuho loui avoe, “Vata mole ataeau mole tasalievei mole haveliege ata keau bae ui egealivebene. Ige o igaemo valada igaeau mole tasalievei abu moletehi mole haveliege abuna solekai uoholisi. 26 Iale ke nahate Setene ataeabuna mole tasalievei abu moletehi mole havege Setene vuvune kena solekai uoholisi. 27 La loui kosea, ‘Munanae toelae kosive Biesabolo keu vuvune daoge di munanae toela nunuvema.’ Isito di ke vuvunemo kebia nunuveholima. Dana kateai Setene vuvunemo kebia nunuvege la esemu abuna ole vuvunemo munanae toela kebia nunuvei. Iale lana la esemu belagevege abuna loui kosea, ‘Dilava vuvunemoike no kebia nunuvema.’ Ige di data kateale vama. 28 Iale di Dilava Munana Tumue vuvunemo munanae toela nunuvege la hilokage Dilava matamae doga ke vuvuneu laemo lohonu.
29 “Atabeu bae malaha negote ke oe uvue tai kunaive vavoloalivebene. Isito auna vasohuta malaha ke umuvaito bae ove kemo kunaive malei.
30 “Ata oleuoleu di tedahoholimale keau di aiohavomale ataeabulike. Isi ata oleuoleu di ata maleveveve kemo di tedahoholimale keau ata kebia nunuvema. 31 Katealemo di laheho louge evive. Ata olena vaveve toela vai hotoe toela onole louge Dilavana ke ulihai. Isito ata olena Munanae Tumuho hotoe toela loui aiohavoge Dilavau bae ke ulihalivebene. 32 Iale ata oleuoleu hotoe toela loui di aiohavoge Dilavana toelave ke ulihai. Isito oleuoleu hotoe toela loui Munana Tumute ke aiohavoge Dilavau bae vata kove toelave ke ulihalivebene. Isi gabie otogo ketave au bae ulihalivebene.”
Idie dua isi idie toela
(Luka 6.43-45)
33 “Nahi idi bahata hahumamale ke hilokalu. Nahi hilokage idie dua kena hahuhumie dua vai. Isege idie toela kena hahuhumie toela vai. 34 Ige laeau ute nahate toelalu. Iale la bae oleve kateai hotoe dua loui. Kosealemo ataeau abu aimo loumale keu abu uvumo huhulahamaleike abu ke louma. 35 Atae dua keu huhuihuhuie dua vamale kemo auna hotoe dua lougei. Isege atae toela keu huhuihuhuie toela vamale kemo auna hotoe toela lougei.
36 “Iale di la namigevege evive. Dilava kotae vaniu lohoge ataeau hoto ihuve uoholisito abu heiata loumale ke ibina abuna bahata malei. 37 Vani kemo Dilavana la hoto loumale ke kaovai. Ige oleu hotoe dua loumale keho auna loui kosea, ‘A vaveveu inutolotoloanu.’ Isito oleu hotoe toela loumale keho auna loui kosea, ‘A vaveveu toelale kemo ibinae toela manela.’ ”
Diona vavevemo hilokave.
(Maka 8.11-12; Luka 11.29-32)
38 Iesuu kateai louge Diue menaka loui haivemale degomole isi Balisia ata degomole keau loui avoe, “Kosive, no isiviale au vikoe vaveve mole vage no elehai.” 39 Ige Iesuu loui avoe, “Novae ata la koeau atae toelaea. La Dilava halevai vaveve toela baluga vama. Katealemoike la di belahai isiviale di vikoe vaveve vage la elehai. Isito di bae la louale ke valivebene. Isito beloveta mole Dionau vale ke nahate dana data vai. 40 Subuta Dionau vanie ni abuita igaeta uvumo huena baluga gogoe uvue ua. Iale ke nahate Atae Esena vanie ni abuita igaeta uvumo vatae uvue ui. 41 Gabie Dilava kotae vaniu lohoge Niniva ata keabuna hovedevei la vaveve toela ke laemo loui. Kosealemo subuta Dionau hotoe dua loui haivege abu ke evisi abu vaveve toela halevalu. Isito di la namigevege evive. Ata moleu Diona ke evihale keike kou la vigomo ua. Isito laeau hotove evioholilu. 42 Ige Dilava kotae vani kela vata mole kuini Siba kena hovelahai la vaveve toela ke laemo loui. Kosealemo keate keu haeavamoleve Solomoniu luleleai ata haivemale ke evisi elehaho lohonu. Isito di la namigevege evive. Ata moleu Solomoni ke evihale keike ko la vigomo ua. Isito laeau hotove evioholilu.”
Munanae toela bahata eiti (8)
(Luka 11.24-26)
43 “Di hoto mole louge evive. Munanae toelana ata mole halei tiniege eu uvesiteve uveve matama kaovai. 44 Isito uveve matamabeu uoholige auna huhuai kosea, ‘Dana hoilahai talive di subuta uale kemo ui.’ Kateaime hoilahai lohoniege elehage oe neheu au uvu hoesehavoge onobenobe toelau avuemo uoholinu. 45 Ige munanae toela kena halei tiniege munanae toela seveniau (7) vuvune balugale kebia holoevei abuhi loholiege ata nehe kemo deluhovoi. Ige ata kena toela seleveai. Kosealemo subuta munanae toela igaeu avuemo ua. Isito gabie munanae toela eiti (8) keau avuemo ua. Iale novae vani komo vaveve katealena atae toelamo lohoi.”
Olemeabulike Iesu neinuvu isi hohuvuiabe.
(Maka 3.31-35; Luka 8.19-21)
46 Iesuu hoto kateale loui ata namigevesege neinaveu hohuvuiabe holoevei lohoaleau velehovoi heie uime isiviale avuluvuta hotohotoai. 47 Ige ata moleu Iesu namihai avoe, “Eleha. A neinau a hohuvu ehai abuhi heie ua. Iale abu isiviai aluvuta hotohotoai.” 48 Ige Iesuu loui avoe, “Di neinaike ole. Ige di hohuvuiabuike olemea.” 49 Kateai louito au esemumo ada bisi loui avoe, “Elehave. Koeau di neinuvu isi di hohuvuiabuike koea. 50 Iale oleuoleu di Mamau otogoe uale ke isivi vamale keau di hohuvuia, di amakinivuia, di neinuvuia.”