9
Polha̱ Israel obiyei kedia̱moko͡u solo͡u do hiyedo degei
A̱me Kelesubo͡u de dogo͡u guo dala kaha̱ degemo͡u, a̱ gulokou tobo͡u yo mei. Duo Bolofe̱i̱ha̱ degeiye, a̱ ma̱ duleduge tawalibe, a̱ damale̱do ta̱no͡u tobolo͡u kuhe̱. A̱ hagi̱ hiyedo degemo͡u, fi̱ hiyedo ma̱mo͡u, ma̱ duleduge gosolomo͡u solo͡u do hiyedo degedi. A̱ge Godiha̱ ma̱ Israel obiyei kedia̱ mamolo͟͡u ke̱ tagali. Godiha̱ a̱ Kelesubo͡u dala ke̱ akoguoba, a̱ makolo debabe, ma̱ Israel obiyei kedia̱ ma̱ timo͡u molo͟͡une ta̱bo͡u mei. Dia̱me Israel o sasa̱i̱, Godiha̱ge dia̱me yo͟͡u e̱ sisigo̱yodemamo͡u, e̱ hoho̱bo͡u e̱ nele̱bo͡u ke̱ dia̱moko͡u hegi. E̱ mogo degedi midiho̱bo͡u, e̱ kuolo͡u ta̱bo͡u, e̱ egeibo͡u olo͡u fe̱i̱ ke̱ dia̱moko͡u ne̱i̱. Haba, e̱ midiho̱ bolo̱do ke̱ne dia̱moko͡u degeleyodema makai. Israel o die ko͡u guai o kedia̱me hu̱ti hiye o. Dia̱ dihi mo͟͡umo͡u haguasiligi, Kelesu e̱ne hagua̱i̱. E̱me o degeiye, ke̱no͡u si e̱me Godi. Bi olo͡u fe̱i̱be e̱ hayeduno͡u dala. Sawisiei olo͡u fe̱i̱be di e̱ hu̱no͡u hebele foguo dalame. Damale̱do.
Polha̱ midiho̱ Godiha̱ Israel obiyei kedia̱moko͡u degeli ke̱ tobou
Midiho̱ ma̱ Israel obiyei kedia̱ge milolo͡u idi kaha̱, a̱ hagi̱ hiyedo degeliye, ke̱no͡u si Godiha̱ dia̱moko͡u midiho̱ bolo̱ ta milolo͡u yodema makai ke̱me a̱ge mabo͡u sa̱ degeiyode tobo͡u yo mei. Dia̱ dihi mo͟͡umo͡u haguasilibe, a̱ tawali, ilo kelebe damale̱do Israel o mei. Nebe, Abrahamha̱ soso͡u ye, ke̱no͡u si olo͡u fe̱i̱be e̱ sisigo̱doyode tobo͡u li mei. Di tewe, Godiha̱ e̱moko͡u ko͡u gue ko͡u tobou,
Ne̱ dihi Aisakha̱ dalali, ise habage ne̱ hu̱ti obe hiyedo dege kuhe biyomo͡u ileyodei. Stat 21:12
Ta̱ ko͟͡umaha̱ e̱ sibige̱be ko͡u gue, sisigo̱, Abrahamha̱ degei ilo kelebe Godiha̱ sisigo̱ mei. Dihi, Godiha̱ Abrahamko͡u nele̱yodema ne̱i̱ kaha̱ e̱ sisigo̱no͡u si e̱ hu̱tiyodei. Godiha̱ dihi nele̱yodema ko͡u gue makai,
A̱ haguale makai kelege, a̱ boholo͡u ma̱ hagua fele̱ba dugulobe, Sarabe o dihi ta mala̱ma̱i̱ duguloyode tobou. Stat 18:10, 14
10 Nebe, di ko͡u guai o Aisakha̱ sasa̱i̱ Rebeka e̱ne dihi bolo̱u̱ guoko͡u degei. 11 Dalali, dihi bolo̱u̱ mala̱ feli̱ mei, you kelegebe, sisigo̱ bolo̱u̱ ke̱diliege midiho̱ bolo̱, ha midiho̱ kasaga̱i̱ ta degele ili meiye, ke̱no͡u si Godiha̱ midiho̱ yo͟͡u degedi ke̱no͡u sesegamo͡u, yo͟͡u tagai saga̱i̱ya ke̱ dihi tano͡u fe̱i̱ ta maka degei. 12 Damale̱do, Godiha̱ge dabai obe degedi koko͡u ta fima̱diyo mei, yo͟͡u tagai saga̱i̱ya ke̱no͡u o maka degedi. Kegei kaha̱ degemo͡u, dihi bolo̱u̱ ke̱ mala̱ feli̱ mei kelegebe, Godiha̱ dilie adio͡u ko͡u tobou,
Dihi e̱buko͡u mala̱ fele̱ ke̱me e̱ mala̱, habage mala̱ fele̱ kaha̱ dabai degedi o degeleyodei. Stat 25:23
13 Ke̱me Godiha̱ kuguoko͡u be ko͡u gue nala̱i̱ dala,
A̱ge Jekopsi tagaliye, ke̱no͡u si Isobe dafoulu. Malakai 1:2-3
14 Kegei kaha̱ di kage tobolo͡u? Di Godiha̱ge midiho̱ do̱u̱do mei ke̱ milolo͡u yode tobolo͡u? Kege meido. 15 Godiha̱ Mosesko͡u ko͡u gue tobou ke̱me di ko͡u tewe,
A̱ o tako͡u solo͡u do degelababe, a̱ solo͡u do degeleno͡u. Haba, a̱ o tako͡u habaguguegulababe, a̱ habaguguegulono͡u. Kisim Bek 33:19
16 Kegei kaha̱ degemo͡u, Godiha̱ o ta maka degedibe oe tagai saga̱i̱ koko͡u ge mei, haba oe dabai degedi koko͡u ge mei, Godiha̱ yo͟͡u e̱ solo͡u do koko͡u geno͡u o maka degedi. 17 Godiha̱ kuguoyege, Godiha̱ sa Isip o kedia̱ hiye oko͡u ko͡u gue tobou ke̱me di ko͡u tewe,
A̱ degeiye, na̱ hiye o degei, a̱ ma̱ nele̱be na̱moko͡u hegiba, haba o sasa̱i̱ su̱do ma̱ hu̱ hebele foguoba, a̱ na̱moko͡u degei ke̱ sa sa olo͡u fe̱i̱ tobo͡u mo͡u suluguamabadomo͡u. Kisim Bek 9:16
18 Kegei kaha̱ degemo͡u, di tewe, Godiha̱ o tako͡u solo͡u do degelababe, e̱ o koko͡u solo͡u do degeleno͡u. Nebe, e̱ o taha̱ fi̱ hili̱gilababe, e̱ o koko͡u kegeleno͡u.
19 Ke̱no͡u si a̱ tawalibe, ni̱ o tae a̱moko͡u ko͡u gue tobolo͡u, Godi e̱ kege degeibabe, kageiye e̱ di midiho̱ kasaga̱i̱ kaha̱ hebe ke̱ dimoko͡u nele̱yode tobo͡u ya? Godiha̱ degele fima̱i̱ ke̱me oe ta igile mugulo saga̱i̱ meiyode tobolo͡u. 20 O ta na̱ Godiko͡u hobo͡u gofo͟͡u dege tobo͡u da.
Bilika mihi̱ye milou kaha̱ge o e̱ milou koko͡u be na̱ kageimo͡u a̱ milouye a̱ ko͡u gue dala de de yodulo? Aisaia 29:16
Kegebe ta yodulo meido. 21 O mihi̱ bilika milo͡u di kaha̱ge mihi̱ mala̱mo͡u be, yo͟͡u tagai saga̱i̱ koko͡u no͡u milo͡u di. Mihi̱ ilobe bilika bolofe̱i̱do ke̱ milo͡u di, haba ilobe bilika kasaga̱i̱ degei milo͡u di. Midiho̱ ke̱me do̱u̱do mei? A̱ge ke̱me midiho̱ do̱u̱doyode tobolo͡u kuhe̱. E̱ yo͟͡u tagai saga̱i̱ koko͡u no͡u milo͡u di.
22 Godiha̱ne kege degedi. O sasa̱i̱ ilo kelebe mihi̱ bilika kasaga̱i̱ dege milou ke̱ saga̱i̱ ke̱no͡u tefei dalaguamo͡u, e̱ mo͡u duguo fogo͡u dalaye, ke̱no͡u si e̱ gofo͟͡u degeba, o sasa̱i̱ kegele i kedia̱ makoloba, e̱ nele̱ ke̱ omoko͡u hehegileyodema dia dala. 23 Haba nebe, o sasa̱i̱ ilo kelebe Godiha̱ habagugueimo͡u mihi̱ bilika bolofe̱i̱ degei ke̱ saga̱i̱ ke̱no͡u tefei dalagua. Godiha̱ o sasa̱i̱ kedia̱moko͡u e̱ hoho̱bo͡u e̱ nele̱bo͡u ke̱ hehegileyodemamo͡u, e̱ hebeni hoho̱ ke̱bo͡u, bologua̱ duwodi ke̱bo͡u de milo͡u ma to͡u fogo͡u fogou, o sasa̱i̱ kedia̱moko͡u habage nela̱mo͡u dia dala. 24 Mihi̱ bilika, Godiha̱ habaguguei ke̱me o sasa̱i̱ Godiha̱ ko͡u maka degei, di. Ke̱me Juda obiyei dino͡u mei, sa sa ilo obiyeibo͡u olo͡u fe̱i̱ Godiha̱ haguisai. 25 Habage-degele-duguo-tobo͡u di-o Hosea e̱ Godiha̱ tobou ke̱ kuguoko͡u ko͡u gue ko͡u nala̱i̱ dala,
O sasa̱i̱ ilo kedia̱me ma̱ soso͡u meiye, a̱ ma̱ soso͡u yode tobolo͡u. O sasa̱i̱ ilo kedia̱me a̱ tagali meiye, habagesi a̱ge ma̱ tagaidoyode tobolo͡u. Hosea 2:23 26 Haba,
Sa, Godiha̱ ni̱me ma̱ o sasa̱i̱ meiyode tobou koko͡u ge, ni̱me yo͟͡u kegeno͡u daladi Godiha̱ e̱ sisigo̱yodele. Hosea 1:10
27 Aisaia e̱ne e̱ Israel obiyei kedia̱moko͡u fima̱mo͡u, hili̱gedo ko͡u gue tobou,
Israel o sasa̱i̱ kedia̱me su̱u̱do, to̱ ko we sa̱ degeiye, ke̱no͡u si Godiha̱ ilo keleno͡u mamolo͟͡u. 28 Hiye Oha̱ sa sa o sasa̱i̱ olo͡u fe̱i̱ ta̱ samaba, hebe kasaga̱i̱ ke̱ totono͡u nele̱ hobogolo͡u. Aisaia 10:22-23
29 Ke̱ tama̱ degegalebe afu Aisaiaha̱ ko͡u gue ko͡u tobou,
Hiye O Godi e̱ nele̱be hiyedo folodo kaha̱ di soso͡u do dia̱me kefeguli mei dio͟͡u kege dalagualeyodei debabe, di olo͡u fe̱i̱be sa Sodombo͡u Gomorabo͡u makei saga̱i̱ kegeno͡u ko͡u makoma mei degeiyodei. Aisaia 1:9
Israel o sasa̱i̱ kedia̱me defe̱i̱do damale̱yodele ili mei kaha̱ degemo͡u, dia̱me do̱u̱do o mei
30 Ha kegei kaha̱ di kage tobolo͡u? Sa sa ilo obiyei kedia̱ge Godiha̱ dihi̱le koko͡u do̱u̱do o degelamo͡u dabai hiyedo degele ili meiye, ke̱no͡u si dia̱ Yesuko͡u damale̱yodele i kaha̱no͡u be Godiha̱ge dia̱me do̱u̱do o sasa̱i̱yodei. 31 Ke̱no͡u si Israel obiyei kedia̱ Mosesha̱ kuolo͡u ta̱ ke̱ seselamo͡u degele i. Dia̱ge kuolo͡u ta̱ sesedi kaha̱ge Godiha̱ dihi̱le koko͡u do̱u̱do o sasa̱i̱ degeleyade tawale iye, ke̱no͡u si Mosesha̱ kuolo͡u ta̱ kaha̱ge dia̱me ta do̱u̱do degele ili mei. 32 Yobe, dia̱me damale̱yodili mei. Kuolo͡u ta̱ ke̱ seselamo͡u dabai hiyedo degei kaha̱ge dia̱me do̱u̱do o sasa̱i̱ degeiyade tawale i. Die abogo͟͡uye igi sa̱ degei koko͡u kuwamo͡u, mihi̱ko͡u fiyasigei.* 33 Igi ke̱me Godiha̱ kuguoko͡u be ko͡u gue nala̱i̱ dala,
Ni̱ duma, a̱ bito̱u̱ Saionko͡u igi ta dogogulu. Die abogo͟͡uye igi koko͡u kuwagaba fiyasigile. Damale̱do, igi hiyedo koko͡u be obe kuwagaba, mihi̱ko͡u fiyasigile. Aisaia 8:14
O taha̱ e̱moko͡u damale̱yodebasi, o ke̱me habage ta sidifi degele mei. Aisaia 28:16
* 9:32 9:32 Igi ke̱me damale̱do igi mei, ke̱me Yesu. Bito̱u̱ Saion (9:33) ke̱me sa Jerusalem.