4
Haia, sulia si doo nae gi, i nau na ku too ni kanilaa sulia na ku rao fuana a Lord, i nau ku ii ani gamu muka iili diana iilingia na doo aabulolaa na e bobola uria toolaa na tooa a God e soeda uria manata mamanalaa. Muka too faasia na faabaitalaa gamu i talagamu, ma e diana fuana muka too harofaia fai nia gwaromaabelaa. Ma muka faatainia na rakedianalaa gamu ana gwaromaabea fuagamu kwailiu. Muka rao ana rigitalaa gamu gi eeri muka tasa dongaa ana na kwaimaania kwailiu fuagamu na Aanoedoo Aabu e falea fuagamu. Sulia gia na tooa na gia manata mamana ana a Christ, gia ka iilingia tee si noni naa fai nia. Ma laugo tee Aanoedoo Aabu na e talai gia sui. Ma tee mouria firi go na gia kwaimaasi ngado maasia sulia a God e soe gia mai uria. Ma gia ka too ana tee Lord go, nia naa na a Jesus. Ma i nia taifili nia go na gia ka manata mamana ani nia. Ma nia go ana na aadea gia ka siuabu. Ma tee God go nia e too, ma nia a Maa gia sui. Ma i nia ka baita usi gia sui, ma nia ka rao ani gia ma ka too i lalo ani gia.
Ma i gia sui na gia fiimamana, a Christ e falea tee tee iimola ani gia na falelaa diana, iilingia na kwaidooria a Christ. Sulia na Kekedelaa Aabu e bae urii, <<Si kada nia e lea i langi, nia ka ngalia mai na iimola gaulaa oro gi fai nia. Ma nia ka falea na falelaa gi fuana tooa gi.>> Haia, ma taa naa na malutaa naa na baelaa urii, <<nia e lea i langi>>? Na malutaa naa e urii, a Christ e sifo fasi mai lao molaagali nao. 10 Ma a Christ na e sifo mai lao molaagali, nia naa laugo na e tatae uria i langi, na gula na e liufia na gula gi sui mai langi. Haia, ma i nia e aade urinae haia ka too ana gula gi sui. 11 Ma a Christ laugo naa e falea na falelaa diana gi fuana tooa gi. Ta bali ani gia, nia ka aalu gera ana aposol gi, ma ta bali ka aalu gera ana profet gi. Haia, ma teni tooa aai gi lau, nia ka aalu gera ana tooa ni ainitalongailana na Faarongolaa Diana. Ma teni tooa aai lau, nia ka aalu gera ana tooa kwaitalai gi ma faatolomai gi laona soefaataia. 12 I aena na nia ka falea na liotoolaa nae gi fuaga sui urinae, eeri gia ka bobola uria raolaa fuana a God eeri gia ka kwaiꞌadomi lao na soefaataia ana tooa gi na da manata mamana, na nonina a Christ. 13 Ma gia ka oofu ana tee bubulutaa ana tooa da manata mamana gi ma fai nia na haitamalaa gia ana na Wela nia a God. Ma tara na fiimamanalaa gia ka rigita, ma urinae laugo na malutaga gi tara ka rafo iilingia laugo a Christ. 14 Ma ana si kada gia ka rafo urinae, langi gia si iilingia ta baru na ooru ka ufutainia ma na nafo gi ka haungia eeri ka lea garo go ana, sulia e afetai gia ka manata mamana ana ta faatolomaia na e eꞌete kwailiu na tooa susuge gi da faatolomai nia. 15 Ma gia mone gia ka bae mamana ana malutaa na e faatainia na rakedianalaa gia gi, ma na aabulolaga sui na gia iilifainia na aabulolana a Christ na wane baita gia. 16 Ma i gia gi iilingia tee nonidoo, ma a Christ na gwou. Ma tee tee iimola aga, nia ta bali ana noni, ma ka too ana na raoa nia. Ma a Christ e aade gia ka too oofu eeri gia ka aalua tee noni nae. Ma si kada gia ka iilia na raoa na e bobola fuaga, na noni nae ka bulao mai ma ka rigita sulia na rakedianalaa gia gi fuaga kwailiu.
Na mouria faalu sulia a Christ.
17 Sulia na mamanaa na a Lord e falea mai fuagu, i nau ku bae fifii ani gamu haia muka lugasia na malutaa na e taꞌa gi na na tooa gi na e langi dasi manata mamana ana Christ da iilida gi. Na manataa gera gi laugo na doo taꞌa gi sui go ma doo tatagwai gi sui go. 18 Ma gera langi dasi haitamana laugo ada na malutaa gi sulia a God. Ma e langi dasi too ana na mouria faalu na a God e falea, sulia gera kasi haitamadoo ma dasi dooria oolisia na aabulolada. 19 Ma i gera dasi ida go sulia na aabulolaa taꞌa gera gi, ma gera ka roosulia ada na kwaidooria taꞌa gera gi, ma gera ka iilia na kwalukaela doo bilia gi.
20 Ma i gamu mone, ana si kada baa na tooa gi da ainitalongai nia ana a Christ fuagamu, langi dasi toolamainia go tesi maluta taꞌa urinae gi. 21 Gamu ka rongoa na mamanaa sulia a Christ, ma muka manata mamana na ana faatolomailaa mamana faasi nia. 22 Ma sulia si doo nae naa, muka oolisia na eetana malutaa gamu gi na e fungu ana kwaidooria taꞌa gi na e suungai gamu uria iili taꞌalaa na haitamana ka naga funui gamu. 23 Nia bobola fuana gamu ka faalamainia a God ka faafaalua na mouria gamu gi. 24 Ma na malutaa gamu gi sui ka hau ana iimola faalu, na a God e haungainia iilingia na malutana. Haia, na wane faalu urinae, nia ka faatainia na faalulaa nia ana na aabulolana na e oꞌolo ma ka aabu.
25 I aena naa na, mu lugasia na sugelaa. E diana fuana si taa gi sui na mu haeda fuana tooa manata mamana gi ka mamana, sulia gia sui gia naa iilingia si nonina a Christ. 26 Ma lea ta iimola ani gamu ka rakehasu, langi osi faalamatainia na rakehasua nae ka talai oe oko iilia tesi doo na e taꞌa. Ma e diana fuana oko faasuia na rakehasua oe aliꞌali suifetei hato kafi suu, 27 aata a Satan ka too ana si kada uria talailamulaa ana rakehasua oe. 28 Haia, ma ni tei ani gamu na e beli, nia ka too naa faasia na belilaa, ma ka rao ana eeri nia ka todadoo ana tesi doo fuana na mourilana ana malutaa na e oꞌolo, ma ka haitamana ka adomia ana tooa siofaa gi laugo. 29 Ma muka too faasia na baelaa taꞌa gi, ma lau ana muka haea na baea gi na haitamana ka falea kwaiꞌadomilaa, eeri muka faadianaa na tooa gi na da rongoa na baelaa gamu. 30 Ma muka too faasia na iililana doo gi na haitamana ka faaliobukonua na Aanoedoo Aabu a God. Sulia na Aanoedoo Aabu naa na mamalafooa i lalo ani gamu na ni gamu na doo a God gi, ma na mamalafooa laugo ana tara ana fe Dani ka dao mai na a God tara ka faasuia na faamourilana ani gamu. 31 Haia, muka too faasia maani uulalaa fuagamu kwailiu, ma muka too faasia na rakehasulaa kwailiu, ma faasia na oolisusuulaa ana riilaa ma na baelaa taꞌa gi. Muka too faasia na maasusuala gi teefou. 32 Ma na aabulolaa gamu ka diana fuagamu kwailiu, ma muka rakediana ma muka kwaimanatai fuagamu kwailiu. Ma muka manata luke gamu kwailiu ana doo taꞌa gi na mu iilida gi, iilingia a God e manata luke gamu sui na sulia doo a Christ e iilia gi.
Gia ka too i laona raralaa.