21
Pol i thoteta a imot nge mo i es a Jerusalem.
Them paioal or ma vus lama them losa ma them thoteta ol a imot nge, ma them mon vengveng a mtho ako iion a Kos. Ma erangu mun na them mon ma them velpol a mtho aolonga ako iion a Rodes. Lamako them plosa ma them velpol a rem ako iion a Patara. Nge rem aken them thepolo imot mun ako i monsi nge esong a Ponisia. Mako them thoteta ol nge ma them mon ol la. Ma them mon la ma them velpolpot nge wop ako them thopolpot ol a mtho a Saiprus. Ma them mon telek a menimem kerenga nge anga ma them velpol a Siria, mako them otuno ol a rem a Tair, mo ako aro o eltetpot ur elonga a imot lemi me. Ma them thepol toko lemioonga pelie nge. Na them voth tomo nge or nge nang or limai. Na nge Oni Riringa ile engenging ma o ri engeng a Pol ve aro i mothong tova i es a Jerusalem la. Aveto lemem vothong tomo nge or i vus, ma them lospot ol ma them es ol nge wop ako aro them es ol nge la. Ma or alavusnga tomo nge oewo sengengaere na otutunre o los tomopot ol nge them a rem pomnga na o mitpot ol them a thev wo la. Na them alavusnga them koru evemem na them nong ol a God nge. Lamako them mitu ol pel ma o ri ve, “Thomu o nak ol i.” Ma them ri ve, “E, aro thomu o voth ol venen.” Mako them thoteta ol a imot nge, nako o lo wererpot ol a ole la.
Agabus ako ini a God ile riong elnga i sung riong a Pol nge.
Mako them losa a Tair ma them otuno a Tolemes. Ma them pathokeal toko lemioongare ma them voth tomo inga nge or nge nang omole. Na nge erangunga them lospot ma them velpol a Sisaria. Ma them eso a vel ako ini a Pilip ile. Ini toko ako i panongpol nge Panongpolong Sivenga na ini toko omole nge toko or limai aton ako o ateal or a Jerusalem mo o opoesal pakekere. Ma Pilip itun sengenga or penel ako o peange rongan o voth na or ini a God ile riong elngare.
10 Ma them voth a Sisaria nge nang pelie ma God ile riong elnga ako iion a Agabus i esu a epee a Judia me. 11 Ma i es a them nge me ma i ela Pol ia let ma i kin isivenga ieve na imeni nge ma i ria ve, “Oni Riringa i ri ve, ‘Judare ako ro a Jerusalem aro o kintun let ake tokoninga ranga ve ake ru tho kin tho nge. Naro o sungu i a tokokoe areko or ini Judare avele omeni.’ ”
12 Ma them nongpol ake, ma them tomo nge toko pelie ako them ri engeng a Pol ve, i mothong tova i es a Jerusalem la. 13 Aveto i olal lemem riong ve, “Thomu o vova ake? Lomu tanging na lomu riong aro i palemi kerere lemik. Tho monsi ol inga ako aro o paeso tho a mang a midenga lemi na tho monsi ol mun ako nge rinong ako ro a Jerusalem tova ve ur ake i paaolonga a Jisas iion.” 14 Ma nge lemem thopolong a i nge veno ako i pavurvur aro them eksing ol ilemi avele, mako them porengu ol, ma them ria ve, “Aro te panes inga Toko Pomnga ilemi ol inga.”
Pol i voth a mang a midenga a Judia na riong nongpolngare o nongpol ile riong
(Vonge 21:15–26:32)
Pol i velpol a Jerusalem ma o pamit i nge riong, aveto i porumtet tel a Jems tomo nge lotu a mukalingare.
15 Ma them voth nge nang pelie, mako them monsi lemem ur elonga ma them esa a Jerusalem la. 16 Ma toko lemioonga pelie ako a Sisaria o es tomo nge them ma o wol them a Nason ile vel mo aro them voth nge. Ini toko Saiprus anga ako ile lemioong i engeng nomenga vet ako nge a Jisas.
17 Ma them velpol a Jerusalem ma toko lemioongare o nongpoo them tomo nge lemi sivengaing. 18 Ma nge erangunga Pol i es tomo nge them mo them thopol a Jems. Na lotu a mukalingare o voth tomo mun. 19 Ma Pol i pathokeal or, mako i ritetu or, nge ur alavusnga ako God i oma i nge tokokoe areko or ini Judare avele ako nge ile omaing.
20 Ma o nongpol a Pol ile riong ma i vus ma o risea a God nge. Lamako o ria Pol ve, “Teik, thopol vet, pulua mengmenga vet avele ako ini Judare o velpol ini toko lemioongare, ma or alavusnga o engeng nge a Moses ile patorong panesnga. 21 Na o nongpola ako wong patoral Judare ako o men tomo nge areko or ini Judare avele a ole rem, ve aro o lel ol okime nge a Moses ile patorong panesnga mo o mothong tova o is ol otutunre ole na o mothong tova o kis ol ar pompomere ole vothung mun. 22 Na lemir mire ako ve, o nongpola ako ong velpol lale, naro te oma ol neke? 23 Naro ong panes inga nekenga ako aro them ria ong nge. Ma toko or penel ake ru o voth tomo nge it, kene o kin ole riong tomo nge a God. 24 Naro ong es tomo nge toko areke naro ong oma mun vothung ako i pariri or a God itheki naro ong sung umtun mo i pavurvur nge vothung aken iolonga moro aken aro o theku ol opounga thoing. Na aro ve wong oma venen aken, aro puluangare aro olemi mire ako ve, riong alavusnga ako o nongpol i nge wong kene i nunganga avele, mo ako olemi ako ve, nge sivengom ako nge lom mimiong ong panes a Moses ile patorong alavusnga. 25 Na nge tokokoe areko or ini Judare avele ako o velpol ini toko lemioonga, them wat malueng a or nge lale. Ako lemimem ve o mothong tova o an aning ako o sung tel i a avalare nge. Na o mothong tova o an mekerem ako ia mla i te a ilemi. Na o mothong mun tova o an mla. Na o lel okime nge vothung ako nge toko na seng aomnga.”
26 Na nge erangunga Pol i es tomo nge toko or penel aken ma i oma vothung ako i pariri isivenga a God itheki tomo nge or. Lamako i es ol a Lotu Tepun a Vel mo i sung ritetong nge nang kathnga ako vothung ako nge paririong aken aro i vusu nge, na nge nang aken aro o oma toko penel aken ole sungong omole omole nge.
Judare o rere a Pol a Lotu Tepun a Vel a lok lemi.
27 Na vothung aken i pavurvur nge nang or limai ma i toth nge ile vusong ma toko Juda pelie ako ole a epee ako a Esia o thopol a Pol ako ru a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. Ma o pavurpola tokokoe alavusnga areken olemi ma o rere a Pol. 28 Ma o pres ve, “Thomu toko Israelre opoesal them, toko ake i re aton ru i esu esa a pen elonga ma i oma riong kerenga nge it toko Israelre na nge a Moses ile patorong tomo mun nge Lotu Tepun a Vel ake, na e mun nge ako i wol tokokoe areko or ini Judare avele a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ako o pavothal nge, ma i paakop pen riringa ake.” 29 (Na o ri vene aken, eneke o thepol tel a Tropimus ako ini Epesus anga i voth tomo nge a Pol a rem pomnga, ma olemi ve ava Pol i wolu mun i lale a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, aveto avele.)
30 Ma lemi otunong aolonga i velpol a pen alavusnga ako ru a rem pomnga, na a ur e avele na tokokoere o veliloalo pel, mako o rere a Pol ma o titpopot i a lalanga la, nako o pupalo lok thekia elonga. 31 Na o mostun a Pol ipunrinnga, mako riong i kimapot a Rom a punongare oa pomnga ve, tokokoe alavusnga areko ru a Jerusalem o toth ako aro o pun pel. 32 A ur e avele na oa pomnga aken i wol punongare ole mukalinga pelie tomo nge punongare ma o songu a or nge la. Ma tokokoere o thopol ako i es tomo nge punongare, mako o modopu ol a Pol isisonga.
33 Mako punongare oa pomnga i es ol ma i rereu ol a Pol, mako i ria ol or ve aro o kin ol i nge sen or aini. Lama i nina or ve, “Toko ake ini anga, na i oma neke?” 34 Na pelie o pres nge ur e, na oa pelie o pres mun nge ur relnga mun, ma oa pomnga aken i el senu riong e avele, eneke nge ole pasisaling, mako i ria or ve, “Thomu o wol a Pol a punongare ole vel lemi la.” 35 Ma Pol i es ma i patuno inga papalinga, mako punongare o potuna i la, eneke nge tokokoere ole lo vurong nge ipunrinnga. 36 Na tokokoere ako o paneses or o presa ve, “O pun rin i.”
Pol i ria Judare nge ile lemioong tepun.
37 Ma punongare o toth ako aro o paesa a Pol a ole vel lemi, mako Pol i ria oa pomnga ve, “I pavurvur ako aro tho ria tel riong e a wong nge?”
Na oa pomnga i ria ve, “Lomum mire nge Grikre okei? 38 Na ong ini toko Isip anga aton avele ako i patea punong nge gavman nomenga mun tie, na i wolpot toko punongare or 4,000 ako o el bainat a pen polpolnga la?”
39 Ma Pol i olal ile riong ve, “Tho ake ini toko Juda, lek rem tepun ako ini a Tarsus ako a epee a Silisia ako ini rem ako i pomnga. Ken i sivenga ako aro som wompot tel tho mo tho ri tel a tokokoe areken nge.”
40 Mako oa pomnga i nongala ile riong, ma Pol i mita a papalinga ma imeni vutun or mo o poreng, mako o poreng ma i ria or nge la nge Hibrure okei ve,