8
Jisas i pasenu werer toko ako ini a putput.
(Mak 1:40-44; Luk 5:12-14)
Jisas i esu a tete polemi me, mako pulua pomnga o panes seleo i. Na toko omole ako ini peti a putput i es a Jisas nge. I koru ieve a i nge ma i ria i ve, “Toko Pomnga, ong pavurvur ako aro ong paonolpot tho mo tho riri a God itheki, tova lomum ve aro ong oma i.”
Ma Jisas i ronga imeni a i nge na i ria i ve, “Lemik ve aro tho oma i, aro wong riri werer.” Na a ur e avele, nako putput aken i vuspot ol a i nge. Na Jisas i ri engeng a i nge ve, “Wong mothong tova ong ria ol toko e nge, ave aro wong es vengveng a pris nge la, mo i thepol ako ve, num peti a putput i vus. Naro ong oma lom sungong ranga ve ako Moses i ri nge lale, mo aro tokokoere olemi mire ako ve, num multhanga aken i vus.”
Jisas i pasenu werer punonga a mukalinga ile umonga.
(Luk 7:1-10)
Lama Jisas i eso a rem a Kaperneam. Na punongare ole mukalinga ako ini toko Rom i es a i nge ma i nong mosing a i nge. Ma i ria i ve, “Toko Pomnga, lek umonga i ngoo a lek vel ma ini peti elonga i motungtung na sisisong aolonga i voth mun a ini peti.”
Ma Jisas i ria i ve, “Aro tho es mo tho pasenu i.”
Ave punongare ole mukalinga aken i olal werer ile riong ve, “Toko Pomnga, ong ini Toko Pomnga ma i pavurvur ve aro tho wola ong a lek vel lemi la avele, ave aro wong ri inga naro lek toko umonga aro i sivenga werer. Na tho ri venen aken, eneke tho mun tho voth a areko o mukal nge tho osa thewo, na punongare mun o voth a sek thewo. Ma aro ve tho ria omole ve, ‘Es la,’ aro i es, na aro ve tho ria relnga e ve, ‘Es me,’ aro i es me. Na aro ve tho ria lek um polpolonga ve, ‘Wong oma ur ke,’ aro i oma i.”
10 Ma Jisas i nongpol toko aken ile riong ma i kukuk. Ma i ria tokokoe areko o panes i ve, “Tho ri nunganga a thomu nge. Tho thepol toko e avele ako a Israel ako ile lemioong i aolonga vene ake. 11 Tho ri nunganga a thomu nge, toko pulua ako or ini Judare avele, aro o plosa a nang le esainga na nang le sivlukuonga naro o vus me mo o men tomo nge a Abraham na Aisak na Jekop oa aning ako nge a God ile menong e nepes ako a Pen a Urvet. 12 Ave Israelre ako God i pavelpol ile menong e nepes nge or kene aro i asesu or a pen a midenga lemi mo o voth nge naro o tang naro o atitet owo pupo.”
13 Ma Jisas i ria punongare ole mukalinga aken ve, “Es a lom pen la. Aro i velpol ranga ve ako lomumo nge.” A ur e avele na ile umonga aken i sivenga werer.
Jisas i pasivenga Pita iwenga.
(Mak 1:29-31; Luk 4:38-39)
14 Lama Jisas i eso a Pita ile vel ma i thepol a Pita iwenga ako ini multhang, ma ini peti i velvel ma i ngo vet inga ako a ring. 15 Ma Jisas i krima imeni, mako ia ni multhanging aken i vus, ma i mita mako i monsi ol oa aning.
Jisas i pasivenga toko na seng pulua.
(Mak 1:32-34; Luk 4:40-41)
16 Ma pen aivuvu ol me na tokokoere o paes tokokoe areko tamata kerengare o voth a or nge. Mako Jisas i wistetpot tamata kerenga areken nge ile riong inga, na i pasivenga toko na seng alavusnga ako ni multhanging i el or. 17 Na ile omaing aken kene i pavelpol nunganga a Aisaia ile riong, ako ri ve,
“I eltetpot ler ni multhangingre
tomo nge ler kerengaing.” Aisaia 53:4
Jisas i ri nge vothung ako nge ipanesnga.
(Luk 9:57-60)
18 Jisas i thepol pulua pomnga ako o mit kalalual i, mako i sung riong engenga a ile wainlangaere nge ve, aro o mon a epee la. 19 Na pamirealinga nge a Moses ile patorong i ria i ve, “Pamirealinga, aro tho panes ong e pen alavusnga ako aro ong es nge.”
20 Ma Jisas i ria i ve, “Nanau pilre ole siklep i voth, na menre ole klure i voth mun. Ave Toko Pomnga Itun imei e avele ako aro i ngo nge.”
21 Lama ile wainlanga omole mun ako i ria i ve, “Toko Pomnga, aro tho panes wong, ave aro tho tetun tel a vovo.”
22 Mako Jisas i olal ile riong ve, “Ini tokokoe areko ooni i rin lale, aro osivenga o tetun olengare ako o rin, aveto wong aro ong es me mo panes tho.”
Jisas i akrisal thue aolonga ma i poreng.
(Mak 4:36-41; Luk 8:22-25)
23 Lamako Jisas i roa a wok nge ma ile wainlangaere o ro tomo mun nge i. 24 Na palolo avele, nako thue aolonga i velpol, ma thei i limteto a wok lemi ma pa omole re ako aro o vlu, ave Jisas i nokolkol. 25 Mako o pamimeta i ma o ria i ve, “Toko Pomnga, ong opoesal them, pa omole re ake aro te vlu.”
26 Ma i ria or ve, “Lomu lemioong i posngati, i vova ako thomu o ngange rintet, e?” Mako i losa ma i akrisal thue na thei le lolikong, mako thue i vus na thei i ngo thau ol.
27 Ma o kukuk na o ri ve, “Toko ake ini ao ake? Eneke i ria thue na thei le lolikong ma o vus en.”
Jisas i wistetpot tamata kerenga areko o voth nge toko or aini.
(Mak 5:1-17; Luk 8:26-37)
28 Lama i velpola a thei a pamonlel a Galili wo epee, nge epee ako a Gadara, na toko or aini ako tamata kerengare o rero or paini, o voth nge ma o thepolo i. Or paini kene o voth vet inga ako a siklep areko o pango vungre nge, ma or paini ole engenging i aolonga rintet na toko e avele i es nge pen aken la. 29 Na o presa viringa ve, “Wong ini a God Itun. Na ong vova ake ong es a them nge me, e? Nang ako ong ateal i ve aro them kerenga nge, kene i velpol rongan na ong es me mo aro ong pakerenga tel them, e?”
30 Na kie avlung mun e ako o voth mela nge or avele ma o an. 31 Ma tamata kerengare o nong engeng a Jisas nge ve, “Aro ve ong wistetpot them, aro ong pakepot inga them mo them rero inga a kiere.”
32 Mako i ria or ve, “O es la.” Mako tamata kerenga areken o lopot a or nge ma o rero kie areken. Ma kie areken o thou thou ol a ruprup la, makola o matu a thei lemi ma o vlu. 33 Ma kie thealngare o lo viri viri ma o ritet ol nge ur aken a rem lemi ma o ritet mun nge ur alavusnga ako i velpol a toko or aini aken ako tamata kerengare o voth a or nge. 34 Mako toko na seng alavusnga e rem aken o es ol la mo o thepol a Jisas. Ma o velpol ma o thepol i, ma o ri engeng a Jisas nge ve, aro i lo lelpot ole pen.