20
Masedonija häj n'aa hẽnh, Keres häj n'aa hẽnh Paw-Ro bahõm do panyyg n'aa hahỹỹh
1 Ti m' kawejãn do paa rababaaj hõm jawén paa bä sa tób hẽnh, Jesus hã h'yy ka'eeh do Paw-Ro ats'yyt mä ta wë rabana hyb n'aa. Ti m' baad tabaher'ood däk sa hã, h'yyb neỹỹm doo me Jesus hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa. Ti m' takedëë hõm sa hã. Ahõm kän mä tii bä Masedonija häj n'aa hẽnh.
2 Tamahõm me panang bä taher'oot Jesus hã h'yy ka'eeh do sa hã, h'yyb neỹỹm doo me Jesus hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa. Hajõng baad hadoo do taher'ood däk sa hã. Ti m' Gereg buuj sa häj n'aa bä takajaa.
3 Tamawoob hẽ kamarab tabaym dó tii bä. Ti m' takarẽn tagatsëg so paawä marakate gó Sirija häj n'aa hẽnh hahõm doo gó. Tagatsëg so pooj jé, heen n'aa nyy däk Judah buuj rano n'aa masoo do hã. Ti hyb n'aa tahyb n'aa newë däk tababaaj hõm Masedonija häj n'aa bä tabës doo me ta tyw n'aa.
4 Ta sii habaaj h'ũũm do sa häd hahỹỹ da: Sopater (panang Bereja häd näng doo bä naa, Piho häd näng do t'aah), ta see Aris-Tako, ta see Sekũn (panang Tesaronika häd näng doo bä naa), ta see Gajo (panang Derebé häd näng doo bä naa), ta see Tsimoot, ta see Tikiko, ta see Toropimo (Asija häj n'aa hẽnh naa).
5 Ãã pooj jé rabahõm ti nuuj jé. Ãã ragadaa kän panang Torowas häd näng doo bä.
6 Tii bä, pãw makuj n'aa tamah do ãã tab'ëës jawén paa bä, ãã gatsëg t'oonh Pirip bä naa marakate gó. Ji moo séd hẽnh ta ä̃ jawén paa bä, ãã kataa sa hã panang Torowas häd näng doo bä. 7 ta ä̃h ãã baym dó tii bä.
Hadëë hyng do panyyg n'aa hahỹỹh
7 Ti m' met'uuh hã ãã kata b'ëëh Jesus hã h'yy ka'eeh do sa sii, pãw ãã ganebäh hõm hyb n'aa, Jesus ãã hyb n'aa esee hyb n'aa. Ti m' Paw-Ro baher'ood kän Jesus hã h'yy ka'eeh do sa hã. Jati pé tatsyym kadoo do hyb n'aa, taher'oot do dawëët.
8 Ãã kata däk tób gó p'op gadäk doo gó, ta bag banäng hẽnh.
9 Ti m' atsëm ub, gawak'aap, pahëëw Ew-Tiko häd näng doo, tób noo bä hasooh doo, aä̃ jëng tabasooh bä, Paw-Ro her'oot do dawëët do hyb n'aa, ty jawyg däk do hyb n'aa m'. Ti m' tabadëë hyng p'op naa. Dajëp.
10 Ti m' Paw-Ro bahyng, ahyy häng, tawaké däk dajëp do hã. Ti m' taky hadoo:
—Bë eỹỹm manäh. Edëp! —näng mäh.
11 Ti m' Paw-Ro rabas'ëëg kän p'aa hẽnh tób gawakõ p'op gadäk doo gó. Tii bä ãã hã Paw-Ro ganebäh hõm kän pãw, sahõnh hẽ ãã bawa. Ti m' p'aa hẽnh tabaher'oot, tabawag hõm bä kä taky yyw däk. Ti m' tatsyym kadoo.
12 Ti m' marahud hadëë hyng do paa ramahũũm kän ta tób hẽnh. Edëp tabahõm. Sahõnh hẽ rah'yy gadejah.
Epeso buuj sa hã Paw-Ro kedëë wät do panyyg n'aa hahỹỹh
13 Ta pooj jé tii bä ãã bah'ũũm marakate gó. Panang Asós häd näng doo hẽnh ãã bah'ũũm. Tii bä ãã gada Paw-Ro, tagatsëg sooh hyb n'aa ãã sii. Tii da ta kyyh ãã hã. Takarẽn mä takanaa hëëj hã.
14 Asós bä takajaa bä, ãã mahũũm kän marakate gó. Panang Mitirẽn häd näng doo hẽnh ãã bahõm.
15 Jat'iip hadoo ãã tsyym kasok ẽnh, ãã kaja hõm kän tsyt dëëg hã Kiw häd näng do nedaa bä. Jat'iip hadoo ãã batsëg hõm kän tsyt dëëg hã, Samos häd näng doo hẽnh. Jati pé ãã kaja hõm kän panang Mirét häd näng doo bä kä.
16 Dooh Paw-Ro karẽn bä Epeso bä ãã nu kajäg bä. Nayyw hẽ takarẽn mä takaja hõm Jerusarẽnh hẽnh. Tahaja bä m' takarẽn Pẽn-Tekos ratab'ëës do pooj jé takajaa Jerusarẽnh hẽnh.
17 Ti m', Mirét bä naa Paw-Ro mejũũ ranaëënh hyb n'aa Epeso bä habong do Jesus hã h'yy ka'eeh do sa wahë n'aa.
18 Ti m', Mirét bä rakajaa bä, Paw-Ro ky hadoo sa hã:
—Bë hapäh né hẽ nyy da ỹ bawäd had'yyt hẽ bë mahang Asija häj n'aa bä ỹ kajaa noo gó naa —näng mäh.
19 —Jesus hã ỹ moo wäd had'yyt hẽ, ta ky n'aa ỹ her'ood had'yyt hẽ. Dooh né ỹ h'yy kasabé bä. Jesus ky n'aa ỹ her'oot bä, hajõõ nuu me ỹ h'yyb heoot Jesus hã rah'yy ka'eeh tak'ëp ỹ karẽn do hyb n'aa. Tii da né hẽ ỹ bad'oo, hajõõ nuu me né hẽ paawä ỹ bahoop Judah buuj Jesus hã h'yy kana'eeh do sa moo gó.
20 Dooh ỹ ky n'aa eréd bä ỹ her'oot do baad hadoo do ky n'aa bë hã. Sahõnh hẽ baad hadoo do bë ỹ ma met'ëëg wät. Bë tób yt hã bë ỹ metëëk, sahõnh hẽ ramaa napäh.
21 Judah buuj, Judah buuj nadoo do sa hã na-ããj hẽ ỹ baher'oot nesaa do raberéd hõm hyb n'aa, P'op Hagä Do hã rah'yy kawereem hyb n'aa, Jesus, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa.
22 Jerusarẽnh hẽnh ỹ bahõm hỹỹ kä ỹ P'op Hagä Do Sahee mejũũ. Dooh ỹ hapëë bä h'ëëd hado hã ỹ t'ĩĩ hẽnh.
23 Jããm né hẽ ỹ hapäh, sahõnh hẽ panang ỹ bewäd nä hẽnh, ỹ P'op Hagä Do Sahee maher'oot ỹ da radawäts gëët, tak'ëp da ỹ bahoop, tanooh.
24 Ti hadoo né hẽ paawä, dooh ỹ h'yyb n'aa p'eed bä ỹ hedëp do hã. Jããm hẽ ỹ karẽn ỹ bahajaa, Jesus Hyb N'aa Jawyk Do hã ỹ tamejũũ doo. Ỹ tamejũũ ỹ baher'oot hyb n'aa sahõnh hẽ sa hã P'op Hagä Do kamahä̃n do ky n'aa —näng mä Paw-Ro kyyh.
25 Ti m' taky hadoo ẽnh:
—Ỹ hapäh baad ub, dooh da ỹ bë hapëë wäd bä bë mahang her'oot do paa P'op Hagä Do ji tabag'ããs do ky n'aa —näng mäh.
26 —Ti hyb n'aa baad ỹ baher'oot bë hã. Këh ỹ gabuuj nado tii, ta wób sa h'yyb tym P'op Hagä Do wë tanas'ëëg bä.
27 Sahõnh hẽ bë hã ỹ her'ood wät sahõnh hẽ P'op Hagä Do karẽn doo. Dooh ỹ ky n'aa jejën péh.
28 Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ baad ub bë bahag'ããs bë daaj hẽ, Jesus hã h'yy ka'eeh do sa hã na-ããj hẽ, sa wahë n'aa bë bahadoo hyb n'aa P'op Hagä Do Sahee an'oo bä. Taw'ããts hẽ bë hagãã baad ub P'op Hagä Do hã h'yy ka'eeh doo. Sa hyb n'aa paa Jesus kan'oo däk, tadajëp sa hyb n'aa, ta karapee rabahado padëëk hyb n'aa.
29 Ỹ hapäh hahỹỹh: Ỹ bahõm jawén paa bä, bë mahang an'aa da ta wób. Tabanas'aa b'éé hek'ook do hadoo da. Dooh da rat'yyd mehĩĩn bä Jesus hã h'yy ka'eeh doo.
30 Bë mahang na-ããj né hẽ ta wób radu doo da rawareem do P'op Hagä Do kyyh, sa hã kä Jesus hã h'yy ka'eeh do raky sũũt hyb n'aa.
31 Ti hyb n'aa, baad bë hyb n'aa matakä da! Bë hyb n'aa es'ee nyy da tamawoob hẽ ta baab noo gó had'yyt hẽ ỹ ky n'aa jebaanh sahõnh hẽ bë hã sét ken'yyh. Ta see pé noo gó ỹ h'yyb heoot doo me ỹ ky n'aa jebaanh, baad ỹ karẽn do hyb n'aa paawä bë h'yy ka'eeh Jesus hã —näng mä Paw-Ro sa hã.
32 Ti m' taky hado kän:
—Ỹ karẽn P'op Hagä Do bë tahag'ããs. Ỹ karẽn P'op Hagä Do ji wë ky enyym do panyyg n'aa bë h'yyb gó tawäd had'yyt hẽ. Ti né hẽ tan'oo bä baad bë h'yy kae magyys hẽ Jesus hã. Tan'oo däk da bë hã baad hadoo doo, ta karapee tasëëw hõm do sa hã taky däng doo —näng mäh.
33 —Dooh hëp ỹỹ gó ỹ karẽn pé paa ta wób sa dajẽẽr, ta wób sa saroor —näng mäh.
34 —Bë hapäh né hẽ ny hadoo ỹ moo wät daj ỹỹ hẽ, ma ỹ säm hã, hata ỹ ma säm hã.
35 Sahõnh hẽ ỹ bad'oo do hã ỹ metëëh bë hã, bë bahapäh hyb n'aa, tak'ëp né hẽ ji moo wät ji masa hyb n'aa kas'uut doo. Bë hyb n'aa es'ee Jesus kyyh: “Ji tsebee né paawä ji hã ran'oo bä ji karẽn doo, ta bahä̃nh ji tsebé da ta wób hã ji an'oo bä rakarẽn doo”, näng mä Jesus —näng mä Paw-Ro kyyh.
36 Ta ti Paw-Ro her'oot do jawén paa bä m', ahyy häng ta taron nuu me, ta wób na-ããj hẽ m'. Ti m' taky n'aa etsẽẽ.
37 Sahõnh hẽ rabaód bong, rawaké wät, redëë wät.
38 Tak'ëp rawén h'yy ketón bong Paw-Ro her'oot do hã, dooh raty gepëë wäd bä taher'oot do hyb n'aa. Ti m' rabahadaa wëënh marakate gó tagatsëg sooh bä.