10
1 Ja anaꞌamʉn diꞌibʉ Moisés yajmooy, dʉꞌʉn jaꞌa éxtʉmʉ awax diꞌibʉ yajnigʉxeꞌkypy wiꞌix ꞌyity ja oyꞌa̱jtʉn diꞌibʉ miimpnʉm, ja anaꞌamʉn kyaj jyaꞌajʉty ja oyꞌa̱jtʉn kʉꞌʉm. Pa̱a̱ty ja windsʉꞌkʉn diꞌibʉ ja̱ꞌa̱y ya̱jktʉp jʉmʉjt jʉmʉjt, kyaj mba̱a̱t ja ja̱ꞌa̱y dyajwʉꞌʉmdʉt oy wa̱ꞌa̱ts pʉ́nʉty Dios myʉwingoondʉp.
2 Pes pʉn tʉyꞌa̱jtʉnxyʉp anaꞌamʉngyʉjxm dyajwa̱ꞌa̱tsy ja ja̱ꞌa̱yʉ pyojpʉty, kyajxyʉp tꞌokja̱ꞌa̱nʉ ja pyeky es kyajxyʉp tꞌokꞌya̱jknʉ ja windsʉꞌkʉn.
3 Per ja windsʉꞌkʉn diꞌibʉ ja ja̱ꞌa̱y ya̱jktʉp jʉmʉjt jʉmʉjt yajtukjamyajtstʉp ja ja̱ꞌa̱y ko pekyjyaꞌay jaꞌajʉty,
4 mʉt ko ja toorʉ neꞌpyñ esʉ tsyiip neꞌpyñ ni na̱ꞌa̱ mba̱a̱t tkayajjʉgeꞌeky yʉ pojpʉ.
5 Pa̱a̱ty ko myiiñ ja Kristʉ, net tꞌama̱a̱y ja Dios:
Kyaj mij xytsyejky es myajtukwindsʉꞌʉgʉt ja jʉyujk esʉ myajmoꞌoyʉt ja yojxʉn,
pa̱a̱ty mij tʉ xymyoꞌoyʉts tuꞌugʉ niniꞌx.
6 Kyaj tʉ xyꞌoyjyawʉ ko ja jʉyujk ñitoy,
ni ja diꞌibʉ ja̱ꞌa̱y yojxtʉp pekykyʉjxm.
7 Tats njʉnáñ: “Tya̱a̱ts ʉj,
dʉꞌʉn éxtʉm jaybyety ꞌyity mʉt ʉj ma̱ ja ja̱a̱ybyajtʉn,
esʉts nduna̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ mij mdsejpy.”
8 Jawyiin jyʉnáñ ja Kristʉ ko Dios kyaj ttseky es yajtukwindsʉꞌʉgʉt ja jʉyujk es yajtóyʉt ja yoxy diꞌibʉ ja ja̱ꞌa̱y ya̱jktʉp, oy ja Diosʉ naty tʉ tjayaky ja anaꞌamʉn diꞌibʉ tyukꞌaneꞌembyʉ tadʉ windsʉꞌkʉn.
9 Ta jyʉnáñ: “Tya̱a̱ts ʉj, esʉts nduna̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ mij mdsejpy.” Dʉꞌʉn xytyuknija̱ꞌa̱m ko Dios yajjʉgékypy tadʉ jawyiimbʉ maywyindsʉꞌkʉn es tpʉjktaꞌaky ja windsʉꞌkʉn diꞌibʉ ja Kristʉ ya̱jk.
10 Xyajwátsʉm ja Dios mʉt ko Jesukristʉ ttuuñ diꞌibʉ Dios tsyejpy ko ttukwindsʉꞌkʉ ñiniꞌx tʉgok jeꞌeyʉ mʉt winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ.
11 Nidʉgekyʉ teetytyʉjkʉty bom bom tpʉjta̱ꞌa̱ktʉ ja windsʉꞌkʉn nan jaꞌayʉmbʉ kana̱k ok, oyʉ tya̱dʉ windsʉꞌkʉn ni na̱ꞌa̱ mba̱a̱t tkajoꞌotsy ja pojpʉ.
12 Per ko Jesukristʉ ñayya̱jkʉ tʉgok jeꞌeyʉ éxtʉmʉ windsʉꞌkʉn mʉt ja pojpʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, net ñaxweꞌtsy Dios Teety ꞌyaga̱ꞌa̱ñdsyoo.
13 Jam tꞌawixy extʉ ko Dios tyukmʉmada̱ꞌa̱gʉdʉt yʉ myʉdsípʉty,
14 jaꞌa ko mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ tadʉ tʉgokpʉ windsʉꞌkʉn dyajweꞌemy tʉgekyʉ ak oy winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ ja diꞌibáty nʉꞌʉyoꞌoy tuꞌuyoꞌoydyʉp es wa̱ꞌa̱ts jya̱ꞌttʉt.
15 Yʉ Espíritʉ Santʉ tiꞌigyʉ jyʉnaꞌañ, mʉt ko jawyiin tmadyaꞌaky:
16 Dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ ja Dios:
Oknʉmts nbʉjta̱ꞌa̱gʉdʉts ja jembyʉ kajxyꞌátypyʉ mʉt ja israelítʉty.
Nbʉjta̱ꞌa̱gʉpts yʉ nꞌanaꞌamʉnʉty ma̱ jyótʉty,
es nja̱a̱ywyʉꞌʉmʉdʉts ma̱ ja wyinma̱ꞌa̱ñʉty.
17 Es jatuk peky jyʉnaꞌañ:
Nina̱ꞌa̱ts ngajamyátsʉt ja pyojpʉty es ni ja ꞌyaxʉkꞌa̱jtʉnʉty.
18 Es ko ja pojpʉ dʉꞌʉn yajmeꞌxy, kyaj ñakytsyékyʉty ja windsʉꞌkʉn esʉ pojpʉ yajmaꞌxʉt.
Nꞌokmʉwingoꞌonʉm ja Dios amumduꞌuk jot
19 Mʉguꞌugítʉty, mʉt ko yʉ Kristʉ tteemy dyejky ja ñeꞌpyñ éxtʉmʉ windsʉꞌkʉn mʉt ja nbojpʉꞌa̱jtʉm, pa̱a̱ty mba̱a̱t ndʉjkʉm amumduꞌuk jot ma̱ Dios,
20 mʉt ko dʉꞌʉn éxtʉmʉ teedywyindsʉngópk ñajxy ma̱ ja adʉʉydyúk es jyaꞌty ma̱ Dios, nandʉꞌʉnʉ Kristʉ ñayya̱jkʉ windsʉꞌkʉn es dyaꞌꞌawatsy yʉ nnʉꞌa̱jt nduꞌa̱jtʉm jembyʉ, diꞌibʉ xytyukpátʉm ja jikyꞌa̱jtʉn winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ es xyajjoꞌomʉm ma̱ Dios.
21 Mʉt ko nmʉda̱jtʉm tuꞌugʉ teety mʉjpʉ diꞌibʉ kyudʉnaapy ja Diosʉ jyaꞌayʉty,
22 pa̱a̱ty nꞌokmʉwingoꞌonʉm ja Dios amumduꞌuk jot, mʉt ko yajxón nnija̱ꞌa̱m ko yʉ njotꞌa̱jt nwinma̱ꞌa̱ñꞌa̱jtʉm tʉ wyatsta̱ꞌa̱y es kyaj ti nbekyjya̱ꞌa̱m, es ko tʉ yʉ nniniꞌxꞌa̱jtʉm wyatsta̱ꞌa̱y mʉt ja wa̱ꞌa̱tspʉ nʉʉ.
23 Min nꞌakmʉbʉjkʉm ja Jesús amumduꞌuk jot, mʉt ko yʉꞌʉ tʉyꞌa̱jtʉn tkuydyuna̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ wya̱ndak,
24 es nꞌokꞌʉxta̱ꞌa̱yʉm ja winma̱ꞌa̱ñ es nnaybyudʉjkʉm nixim niyam es nmʉda̱jtʉm waanʉ niꞌigʉ tsojkʉn es nduꞌunʉm diꞌibʉ oy.
25 Na̱a̱gʉty kyaj ñakyñaymyúkʉdʉ mʉt ja myʉꞌꞌʉxpʉjkpʉty. Kyaj nꞌadsʉ́tsʉm éxtʉm yʉꞌʉjʉty, nꞌoknayjyotmʉkmoꞌoyʉm nixim niyam, es waanʉ niꞌigʉ tyam, mʉt ko tyimpátnʉp ma̱ Jesús jyʉmbita̱ꞌa̱ñ.
26 Pʉn njanija̱ꞌa̱m ja tʉyꞌa̱jtʉn es nꞌakpekytyuunꞌadʉ́tsʉm, kyaj ñakyjyaaty ja windsʉꞌkʉn diꞌibʉxyʉp nya̱jkʉm ma̱ Dios es ja nbekyꞌa̱jtʉm xytyukniwátsʉm,
27 jaꞌa dʉn jeꞌeyʉ mʉt ja tsʉꞌk ja̱ꞌa̱jʉn nꞌawijx njʉjpꞌijxʉm ja Diosʉ tyʉydyuꞌunʉn es ja jʉʉn diꞌibʉ ñoꞌkta̱ꞌa̱yaampy ja Diosʉ myʉdsípʉty.
28 Ko pʉ́n kyaj tmʉjꞌíxy ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn, kyaj jyaaꞌꞌata̱ꞌa̱ñ ja paꞌꞌayoꞌon, yʉ anaꞌamʉn yajkutijkypy es ꞌyoogʉt ja pojpʉ tuumbʉ pʉn jaa majtsk o tʉgʉʉgʉ testiigʉ.
29 Pes waanʉ niꞌigʉ ñitʉ́kʉty ja mʉj tʉydyuꞌunʉn diꞌibʉ tyuktaꞌan tyuknajptʉp ja Diosʉ ꞌyUꞌunk, es dʉꞌʉn tꞌʉxtijtʉ ja kajxyꞌátypyʉ diꞌibʉ Dios yajnaxkʉdák mʉdʉ neꞌpyñ, es nandʉꞌʉn kyaj tmʉjꞌíxtʉ ja Espíritʉ Santʉ diꞌibʉ yajmiimpy ja Diosʉ tsyojkʉn ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉty.
30 Byeen yajxón nnija̱ꞌa̱m ko Dios jyʉnáñ: “Ʉjtsʉ dʉꞌʉn xypyatp es nbayoꞌoyʉdʉts, es tʉyꞌa̱jtʉn nmoꞌoyʉdʉts niduꞌuk niduꞌugʉ tʉydyuꞌunʉn éxtʉm pyaadyʉty.” Es nandʉꞌʉn jyʉnáñ: “Pyayoꞌoyaampy ja Dios ja jyaꞌayʉty.”
31 Mʉk ayoꞌonʉꞌʉ ko nga̱ꞌa̱jʉm ma̱ ja jiikypyʉ Diosʉ tyʉydyuꞌunʉn.
32 Jamyatstʉ ko natyʉ Dios tʉ mduknijáwʉdʉ ja tʉyꞌa̱jtʉn es xymyʉmadaktʉ mʉt ja maꞌxtujkʉn ja mʉj ayoꞌon ko ja axʉk ja̱ꞌa̱yʉty mbajʉdijtʉdʉ.
33 Na̱a̱gʉty miidsʉty oj myajwinga̱jx myajjʉjpka̱jxtʉ es myajtúndʉ axʉʉk ijxnideꞌxy, esʉ wiinkpʉty mbuꞌayoꞌojʉdʉ diꞌibʉ dʉꞌʉn ja̱jttʉ.
34 Miits mmʉda̱jttʉ ja paꞌꞌayoꞌon mʉt ja diꞌibʉ naty jap ijtp tsimy pujxndʉgóty, es extʉ mʉt ja xondakʉn xymyʉmadaktʉ ko mbʉjkxʉdʉ diꞌibʉ naty mmʉda̱jttʉp, mʉt ko mnija̱ꞌa̱dʉp ko tsa̱jpótm mmʉda̱jttʉp diꞌibʉ waanʉ niꞌigʉ ꞌyóyʉty es ijtpʉm winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ.
35 Pes, katʉ xymyastuꞌuttʉt ja mmʉbʉjkʉnʉty, mʉt ko óknʉm ja Dios mmayꞌata̱ꞌa̱nʉdʉ.
36 Mʉdattʉ miidsʉty ja maꞌxtujkʉn es xytyúndʉt diꞌibʉ Dios tsyejpy, es dʉꞌʉn xyꞌaxá̱jʉdʉt diꞌibʉ yʉꞌʉ tʉ twa̱ndaꞌaky.
37 Pes ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jʉna̱a̱mp:
Wingoomp ja tiempʉ, tim tsojk myina̱ꞌa̱ñ jatʉgok.
Kyaj jyaka̱ꞌa̱ñ.
38 Diꞌibʉ myʉbʉjkʉngyʉjxm oy wʉꞌʉmp mʉt ja Dios,
yʉꞌʉ dʉꞌʉn jikyꞌátʉp;
per pʉ́n tuꞌujʉbijtp,
kyajts ʉj jaꞌa mʉʉt njotkujkꞌátʉt.
39 Per ʉdsa̱jtʉm kyaj ndʉꞌʉnꞌa̱jtʉm éxtʉm ꞌyadʉꞌʉtstʉ diꞌibáty tuꞌujʉmbijttʉp es wyindʉgoydyʉ, ʉdsa̱jtʉm nbajoꞌomʉm ja Dios, es yʉꞌʉ nʉjx xyajnitsókʉm.