27
Pol Rom lifatewa tuju
Festus gali mesle latotle, sebo sibu lome fe nëlame na Itali provinswa nujame. Na bu Polname, fli kalabusu enënename, wame home boblo mogotomabë enënebë eso ho belë sei mutujuwelëma, bu mëglëboujalime hwi sle namoglomame. Kë hobë weniji Julius. Buna bubë wame home boblo mogotomabë enënena, bu eso ho Sisarbë lo mëta sei mëglëkeflabë enëne. Na sebo* Adramitium lifate mago kë tigisibë sibu lo mëta fëfe tla. Kë sibu lo, nutu helefo mëta, kë tafa mokoujabë lifate elëme lugujume kofenene, Esia provins mëta. Na Aristarkus bu sebona tuja. Kë ho bu Masedonia provins mago na bubë lifate weniji Tesalonaika. Na kwe sebo Sisaria lifate kile totla. Jowa klabë tëkaka na sibu lo Saidon lifate mëta fla tule. Na Julius, Polme lale lakale lebotane tëtatle na bume megali tlole, “Jubë yabenime hwime lalowa egujume, bu jume hi wesibiname, fli wesibiname mëgaito namëglame.” Na kwe tokwafe Saidon lifate kile totla. Na tako flelu, sibu lo miti nagi fo tëtagule. Këme nëgeme, sebo Saiprus afayo amlebo elë këme hwagënë tokwokwëya. Na kë afayo aflokobë tako flelu hana tle. Sebo tako nutu su tëkaka na Silisia provins na Pamfilia provins loli elë sigli tokouja. Na Lisia provinsbë lifate mëta, Maira mëta fla tula.
Na sebo kë lifate mëta sibu lo mago fëfe tëkaka. Na wame home boblo mogotomabë enënebë eso ho Aleksandria lifate mago kë tigisibë sibu lo hwi tlole. Kë sibu lo, Itali provinswa luguju nalëgleme. Këme nëgeme bu seme kë sibu lowa mëtlenuna. Na sebo kë sibu meta fëfe tula. Na sebo Maira lifate kile totla, na sibu lo feilawa olë alabujuwa tujukëfe. Flelu bume miti nagi fo tëtagukefleme nëgeme. Sebo Nidus lifatewa nounou watla kwe flelu sibu lo mana kë tëbetokwakle na sebo tuguja hana tla. Këme nëgeme sebo sibu lo jelë tetokwakla na Krit afayo elë tuja. Na sebo Krit afayo flelu jwa tabo elë tuja, Salmone hwetu li elë tuja. Na sebo kë afayo mëglëbo elë alabuju tujukefëya. Na sebo li afloko elë mana fwa tla. Kë aflokobë weniji melë, “Lale Ku Tako.” Bu Lasea lifate li mëta lëbe.
Na kwe, lebutako olë wafi mutuju na Gotome hi jwa tafa mëtletlabë olë mata wafi tuju. Na nutu feilawa sosogli lëglebë yeme wafwa tla. Këme nëgeme, Pol megali tlome, 10 “O sibu lo mago enëne, sobo aholokwane elo. Bo melë lowene nanelë, sebo eli nugujana, kwe sebo alëgeme tëbo niglitayame. Na kwe kë sibu lo na lebutako wesibi tëbo mëgleme. Wesibiwa tëbo mëgleme nane. Weye. Sebo fli kë mëta gigli nëglame.” 11 Kwe wame home boblo mogotomabë enënebë eso ho, Polbë gali aholokwane hana tlole. Bu sibu lo bolijayabë lowene na sibu lo kë asë tëglelëlebë hobë lowene esogo tlelëtëme. 12 Ebë sibu lo këkesi labu kë nëgebë, lale tabo nane. Tako flelubë olë ligisi nëgena, sibu lo flelume habëna ëho lëglemene? Flelu sibu lome bubluju logotleme. Këme nëgeme lebutako ho, sibu lo mëta kë tafa mëtlabë, gali sle mototla, kë lifate kile namëglame. Bu melowene mëtla, “Sebo ebë lifate kile nëlame na Finiks lifatewa nujame. Na kë lifate mëta, tako flelu ligisi olë tafa nëlame. Bale, fwa nugulame nawa o hanane.” Finiksbë sibu lo këkesi tala Krit afayo nëgemowe mëglëbo elë lëbetëme. Na sibu lo kë tëbo lotokwefëmebë flelu, kë belëme fe hana lulekefe.
Labasagli flelu tako nutu mëta huju tle
13 Negemowelë mago flelu tisi na bu tako flelu nane. Këme nëgeme, bu melowene mëtla, “Sebo Finiksbë sibu lo këkesi labuwa lalowa nugujame.” Këme nëgeme bu sibu lo kë fa logotlebë hobota tabo ainë buhe mototla na bu kë tala kile mëtla. Na Krit afayobë helefo mëglëbo mëglëbowa mana mutuja. 14 Bu mutujabëë, na hokweinawa Krit afayo elë mago labasagli flelu tako mana tisi. Bu kë flelu mefë lamotla, “Nëgetuje elë mago flelu.” 15 Na kë flelu sibu lome feilawa bëbë totle na ku takowa fo tëtagule. Sibu lo mëta kë wege mëglabë ho bu sibu lo yelu, flelu kë belëme tigisibë elëme yafe swaya mototla kwe hanane. Flelu bume tako boblo metotome. Këme nëgeme bu flelubë tolewa esogo mëtlelëtla. Na sibu lo ku tako elë mana fo fowa tëtagule. 16-17 Sebo Kauda afayo nëgemowe mëglëbo elë tuja. Na kë tala tako flelu hanane. Na sibu lo mëta kë wege mëtlabë enëne, sibu lona kë ki tokweijabë ihe, sibu lo elo li elë tako afutukuna ki motokweija. Na sibu lowa mana ki motokwaka na tabana tafu mëtëtagujaya. Na bu tatako taba glo mëtla. Na sibu lo lokwalëfe elë blou mototolelëma na mana kë tabana sibu lo tafu mëtëtagula, flelu kë sibu lo yayei logotlelime. Bu Afrika lifate li mago tu lokwalëfe mago yenëba mëta lesilime, uli memëtla. Këme nëgeme sibu lo kë asë mëglelëmebë selë ki mëtëtëkekëya na bu flelubë tolewa esogo mëtlagutla. 18 Fleluna, nutuna sibu lome feilawa boblo mototlo. Këme nëgeme, jowa klabë tla na sibu lo mëta kë wege mëglabë enëne, fli wesibi nutuwa sisike mëtla, sibu lo fogolego nalëgleme. 19 Tële olë wamutuju na aona olëbëna bu sibu lo kë asë mëglelëmebë selë fli na selë kë mëta kesi mëglebë ti flina nutuwa sisike mëtëtëkaka, sibu lo fogolego nalëgleme. 20 Lebutako olë sebo klijina, sëgetobana hwi hana noloma. Na tako flelu seme sibu lona feilawa bëbë tëtaguna. Këme nëgeme, sebo melowene hana nëla, “Sebo tuja ato nëtabëyame.” Weye. Sebo melowene nanëla, “Sebo iniwa gigli nëglame.”
21 Lebutako olë bu iniwa hi jwa tafa mëtla. Na tokwafe, Pol huju tle na ku mëta tlibe na bume megali tlome, “Sobo bobë gali esogo tëglelëtënabë na Krit afayo kile jwa nëlame kwe seme ebë tëbo olë esune hana lëglëname fene. 22 Kwe bo some gali nëlëyo, sobo ebë tëbo olëme feilawa asa tutune eletelo. Semago ho li hana gli lëgleme. Kwe sibu lowa tëbo lëgleme. 23 Bo Gotome fwa tafa nëglekefëtelëbë ho. Na Gotome fwa lotu nëglekefëtelëbë ho. Ëje klabë, Gotobë ensel bobë lime lilikakitenë, 24 na megali lolonë, ‘Pol ju ebë wesibi kë fata lëglebëme uli asa ele. Ju tokwafe Rom lifatewa tuhu eguleme na Sisarbë naba lime elibeme. Aholokwane ele. Goto some lëgaitome. Na iniwa ho juna sibu lo mëta kë tafa egelobë bu gigli hana mëglame.’ 25 Ensel megali loglonëme nëgeme na bo some këme gali nëlëyo, sobo uli asa elo. Bo Gotome melowene nanëletelë, ‘Iniwa wesibi bu bome fene gali lolonë, bu melë fata mëgleme.’ 26 Kwe flelu ebë sibu lo lëgehuleme na li afayobë yenëba mëta bubluju luleme.”
27 Na kwe sebo kë nutu mëta tëtabëyabëë, olë këniji latla we ita aona. Kë nutu mefë lamotla Mediterenian nutu. Nilifu klabë kuna, sibu lo mëta kë wege mëglabë enëne melowene mëtla, “Sibu lo li afayo belë fwa lëgleme lololi lalëlefe.” 28 Këme nëgeme, hobota tabo wesibi taba heletabo mëta kesi mototla na yenëba mëgëselëlabëme nutuwa tuku mëtëtëkaka na yenëba këna mëtëselëla. Na ita buhe mëtetofakla na bubë lëlekuju tabei ebë këniji niliafewe. Na ita sibu lona kli mëtëkaka na ita yenëba këna lëlekuju mëglabë wesibi tuku mëtëtëkaka. Na ita buhe mëtetokwakla na bubë lëlekuju tabei ebë këniji aowafewe. Këme nëgeme bu melowene mëtla, “Yenëba lololi tei notlafe.” 29 Na bu uli memëtla, sibu lo, aniji mëta bubluju lëglelime. Këme nëgeme bu sibu lo këna hobota lëglebë ainë nilina, sibu lo elo elëme sike mëtëtëkaka, sibu lo kë mëta fwa lëgemule nalëgleme. Na bubë gotome gali tuku mëtletëma, hokweinawa feti nalëgleme, bu hwi sle namëkakame. 30 Sibu lo mëta kë wege mëglabë ho, sibu lo kile namëglame fene, alëge hohwi mëtëtatla. Këme nëgeme bu sibu lo mago ihe tabana nutu mëta tuku mëtëmalitaya. Na mesogëna mëtla, “Sebo kë ihena, ainëna taba eso, sibu yelu mëta kë kesi nanokoujame na ainë mana nutuwa sisike nëtëkakame.” 31 Kwe Pol wame home boblo mogotomabë enënebë eso honame wame home boblo mogotomabë enënename megali tlome, “Kë enëne sebona sibu lo mëta tafa jwa nëglana kwe sobo gigli egelome.” 32 Këme nëgeme, wame home boblo mogotomabë enëne tële taba, ihe mëta kë kë kesi mëtlabë, tëtlë mototoma. Na nutu ihe mana fo tëtagwi.
33 Feti lololi tle. Na Pol iniwa home, hi wesibi hi namokoujame anisasana gali tlome. Na bu megali tlome, “Sobo we ita nilina olë tafa sle hana telo, tutune mëta fwa tafa tokweijo na hi wesibi hana hi tokweijo. 34 Këme nëgeme bo some anisasana këme gali nëlëyo, sobo hi wesibi mana hi naekoujome. Some kë hi wesibi afutuku namëglelëyome. Sobo aholokwane elo. Semago ho li ato li hana tëbo logotleme, sebo iniwa lalowa nëtabëyame.” 35 Na Pol kë gali yawe tlole na bletë nage fa totle na bu kë enënebë naba lime Gotome lale gali tlole, “Ebë bletë nage, yaha fëyeme enënëne.” Na bu bletë nage fufu totle na mana hi tle. 36 Iniwa ho bu Polbë gali aholokwane mëtla na bubë tutune lowene, sle tletëme. Na bu mata hi wesibi glo motokouja na hi motokouja. 37 Sebo sibu lo mëta kë tafa tëglabë tabei bu këniji 276 ho. 38 Sebo hi tokoujabë, imo soslo mëtëtagujaya. Na sebo witi liji begë manogwa nutuwa sisike tëtëkaka, sibu lo fogolego nalëgletëname.
Sibu lo tëbo tle
39 Olë wafeti tëbe na sibu lo mëta kë wege mëglabë ho yenëba hwi mëtelokwakla. Kwe kë yenëba mëtëselëla hana mëtla. Na bu wakona tëglebë yenëbabë hwi mëtelokwakla. Na bu gali mëtla, “Sebo ebë sibu lo, ebë wakoha tabo elë manehula na kë mëta fla nulelëlame.” 40 Këme nëgeme bu ainë mago taba tëtlë mototoma na nutu mëta hune mëtëkaka. Na bu sibu lo këna kë asë mëglelëlabë yegu mago taba totohwa mototoma. Na bu sibu lo kë asë mëglelëlebë selë kli mototokwakla, flelu hoho nalogotleme. Na sibu lo yenëba elë mana lujume. 41 Kwe sibu lo yelu, nutu lokwalëfe mago yenëba mëta lalesiliwa totole. Na nutu bu sibu lo elo bubluju totle. 42 Na wame home boblo mogotomabë enëne, bu kalabusu home hao mëtletëma, bume mogo nalë tëtëkle namëgëtayame fene. Bu fofolou mokoujame na mana mëlëboukakujalime. 43 Kwe wame home boblo mogotomabë enënebë eso ho Polme lëgaitalëme tole lëgletleme nëgeme. Na bu wame home boblo mogotomabë enëneme melëkle totome, “Kalabusu home mogo nalë asa tëtëkle eto. Matëbe.” Na bu seme iniwa gali tlona, “Sobo foloume lowene lalo kwe sobo afina lalowa okokli ekako na yenëba elë folou ekoujome. 44 Na sobo fli, sibu lo mago agwihe glo elome na këna some nutu mana yenëbawa fo lëtagujome.” Sebo melë tla na sebo iniwa yenëba elë fëfe tula. Na semago liha hana tëbo tlita.
* 27:2 Feilawa lowene ho, melowene lamëtla, “Luk bu kë gali yahi tle na ebë gali melëgebe këme lële, ‘Sebo.’ ”