6
E Isuse na prihvatinena ano Nazaret
(Mt 13,53–58; Lk 4,16–30)
1 Tegani o Isus dželo adathar hem alo ko than kaj barilo, a oleja ale hem lesere učenici.
2 Kad alo o savato, ov lelja te sikaj e manušen ani sinagoga. But džene kola šunde le divinde pe hem pučle: “Kotar akalese adava? Savi adaja mudrost lese dindi? Sar šaj te ćerel esavke čudesija ple vastencar?
3 Ma ovi samo kaštarutno! Ovi o čhavo e Marijakoro, a phral e Jakovesoro, e Josesoro, e Judasoro hem e Simonesoro, hem lesere phenjai akate amencar.” I razočarinde pe hem na mangle te prihvatinen le.
4 Tegani o Isus phenđa lenđe: “E prorokose dela pe čast ko sa o thana, sem lese ano than kaj barilo, maškari lesiri familija hem lese ano čher.”
5 I adari našti ine te ćerel nijekh čudo, sem so čhivđa ple vasta upro nekobor namborme hem sasljarđa len.
6 I čudinđa pe so na ine len vera.
I o Isus džala ine ko pašutne gava hem sikaj e manušen.
O Isus bičhali e apostolen te vaćeren o evanđelje hem te sasljaren
(Mt 10,1, 5–15; Lk 9,1–6)
7 I vičinđa kora peste e dešu duje apostolen hem lelja te bičhali len po dujen. Dinđa len autoritet upro bišukar duhija
8 hem naredinđa lenđe, sem štapi, te na legaren pumencar ko drom ništa aver, ni maro, ni torba, ni bakarna kovanice ano pojasija,
9 nego te urjen pe sandale, hem te na legaren pumencar aver gad.
10 Hem phenđa lenđe: “Kad đerdinena ko nesavo than, đikote na džana adathar, ačhoven ano jekh čher.
11 Te ko nesavo than na priminde tumen ili te na mangle te šunen tumen, ikljoven adathar hem tresinen i prašina tumare prendar, sar znako zako zoralo odbiba.”
12 I o apostolja džele hem propovedinde da o manuša valjani te pokajinen pe.
13 Ispudinde bute demonen, hem makhle uljeja bute nambormen hem sasljarde len.
Meriba e Jovanesoro e Krstiteljesoro
(Mt 14,1–12; Lk 9,7–9)
14 I o caro o Irod šunđa e Isusese, adalese so lesoro anav ulo prešundo. Nesave manuša vaćerena ine: “Ovi o Jovan o Krstitelj. Uštino taro mule hem adalese šaj te ćerel adala čudesija.”
15 Avera vaćerde: “Adavai o proroko o Ilija.” A avera vaćerde: “Ovi proroko sar so inele o proroci taro purano vreme.”
16 Ko adava, o Irod phenđa: “Ovi o Jovan, kasoro šero me čhinđum. Ov uštino taro mule!”
17-18 Adalese so, korkoro o Irod angleder bičhalđa te dolen e Jovane hem te frden le ano phandlipe, adalese so o Jovan phenela lese ine da na tromal te lel romnjaće e Irodijada, ple phralesere e Filipesere romnja, sava već lelja romnjaće.
19 I Irodijada adalese zamrzinđa e Jovane hem manglja te mudari le, ali našti ine te ćerel adava
20 adalese so o Irod darandilo e Jovanestar hem štitinđa le adalese so džanđa dai pravedno hem sveto manuš. Kad god o Irod šunela ine e Jovane, ovela ine but zbunime, a palem, mangela ine te šunel le.
21 A mothovđa pe šuži prilika e Irodijadaće kad o Irod zako plo bijando dive ćerđa gozba zako ple bitna službenici, zako e vojskakere narednici hem zako e galilejakere šerutne.
22 Kad đerdinđa e Irodijadakiri čhaj ki gozba hem kad čhelđa anglo lende, adava but inele šukar e Irodese hem lesere gostonenđe.
I o caro phenđa e čhajaće: “Rode mandar sa so mangeja hem me adava ka dav tut.”
23 Hem halja laće sovli: “Ka dav tut sa so ka mange, đi ko ekvaš oto mlo carstvo.”
24 I oj iklili hem pučlja pe daja: “So te mangav?”
A oj phenđa: “O šero e Jovanesoro e Krstiteljesoro.”
25 I čhaj odmah siđarđa koro caro hem phenđa lese: “Mangava odmah te de man ko čaro o šero e Jovanesoro e Krstiteljesoro.”
26 E carose but inele žao, ali zbog pli sovli anglo gostija na manglja te odbini la.
27 Odmah naredinđa e dželatese te džal hem te anel e Jovanesoro šero. Ov dželo, čhinđa lesoro šero ano phandlipe
28 hem anđa le ko čaro, i dinđa le e čhajaće, a oj dinđa le pe dajaće.
29 Kad šunde adava e Jovanesere učenici, ale hem lelje lesoro telo, i čhivde le ano grobo.
O Isus parvari više oto pandž hiljade manušen
(Mt 14,13–21; Lk 9,10–17; Jn 6,1–14)
30 O apostolja irinde pe koro Isus hem vaćerde lese sa so ćerde hem sostar sikavde e manušen.
31 I o Isus phenđa lenđe: “Te cida amen ko jekh čučo than, korkore, te odmorinen hari.” Adalese so but manuša avena ine hem džana, i na ine len vreme ni te han.
32 I on lelje korkore čamcoja te džan ko jekh čučo than.
33 Ali, but džene dikhle len sar džana hem pendžarde len, i taro sa o pašutne dizja prastandile adari phuvjaja hem resle angleder olendar.
34 Kad o Isus iklilo taro čamco, dikhlja bute manušen hem ine lese pharo olenđe, adalese so inele sar bakre bizo pastiri, i lelja but so te sikaj len.
35 I kad lelja te perel i rat, nakhle đi leste lesere učenici hem phende: “Ko akava than ništa nane, a već perela i rat.
36 Te muke ine e manušen te šaj džan ko pašutne thana hem gava te činenfse nešto hajbnase.”
37 A o Isus phenđa lenđe: “Den len tumen nešto hajbnase!”
On pučle le: “Mangeja amendar te dža hem te čina mare zako dušel srebrna kovanice hem te da len te han?”
38 A o Isus pučlja len: “Kobor mare isi tumen? Džan hem dikhen.”
Kad dikhle, phende so isi len pandž mare hem duj maćhe.
39 Tegani o Isus naredinđa sare, ko kupe, te bešen ki zeleno čar.
40 I on beštine ko kupe po šel hem po pinda.
41 Tegani lelja e pandže maren hem e duje maćhen, dikhlja nakoro nebo hem zahvalinđa e Devlese zako hajba. Phaglja o mare hem dinđa len ko ple učenici te podelinen len e manušenđe. Ađahar sarijenđe podelinđa hem e duje maćhen.
42 I sare hale đikote na čalile.
43 Palo adava, dešu duj pherde korpe čedinde pe okolestar so ačhilo oto mare hem oto maćhe.
44 A okola so hale inele pandž hiljade murša.
O Isus phirela upro pani
(Mt 14,22–33; Jn 6,16–21)
45 I odmah palo adava o Isus terinđa e učenikonen te đerdinen ko čamco hem angleder oleste te džan ki aver strana, nakori diz Vitsaida, đikote ov bičhali čhere e manušen.
46 Kad bičhalđa čhere e manušen, dželo ko brego te molini pe.
47 Kasno ani rat, o čamco inele ko ekvaš o jezero, a o Isus inele ki phuv korkoro.
48 Ov dikhlja e učenikonen sar phareste veslinena, adalese so nakoro lende phudinđa i barval, i paše đi maškaro trin hem šov o sati prekali rat alo nakoro lende phirindoj upro jezero. Ov valjanđa te nakhel uzalo lende,
49 ali kad dikhle le sar phirela upro jezero, lelje te vičinen, adalese so mislinde dai duho.
50 Sare dikhle le hem tresinde oti dar,
ali o Isus odmah phenđa lenđe: “Oven hrabra! Me injum. Ma daran!”
51 Tegani đerdinđa koro lende ko čamco hem i barval ačhili. A on inele but začudime,
52 adalese so na halile okova čudo so ulo e marencar, adalese so lengere vile inele steđime.
O Isus sasljari e nambormen ano Genisaret
(Mt 14,34–36)
53 I o Isus hem lesere učenici nakhle ki aver strana oto jezero, ki phuv e Genisaretakiri hem phandle o čamco.
54 So iklile taro čamco, o manuša odmah pendžarde e Isuse,
55 i prastandile maškaro sa adava krajo te vaćeren averenđe so o Isus alo, i o manuša lelje ko nosiljke te anen e nambormen adari kaj šunde dai o Isus.
56 I kaj god te đerdini ine – ko dizja, ko gava ili ko po tikore thana – čhivena ine e nambormen ko trgija hem molinena le ine te mukel lenđe samo te dolen pe upro lesere fostanesoro krajo. I svako kova dolinđa pe, saslilo.