18
O poniznai najbare ano carstvo e nebosoro
(Mk 9,33–37; Lk 9,46–48)
1 Tegani o učenici ale koro Isus hem pučle le: “Koi, onda, najbaro ano carstvo e nebosoro?”
2 O Isus vičinđa kora peste jekhe čhavore, čhivđa le maškar olende
3 hem phenđa: “Čače vaćerava tumenđe, te na obratinđen tumen hem te na uljen sar o čhavore, naka đerdinen ko carstvo e nebosoro.
4 Adalese, ano carstvo e nebosoroi najbaro okova kova ovela ponizno sar akava čhavoro.
5 I svako kova primini jekhe esavke čhavore zbog maje, man primini.”
O Isus upozorini da o iskušenja ka aven
(Mk 9,42–48; Lk 17,1–2)
6 “Te neko ćerela jekhe akale najtikore manušendar, kola verujinena ana mande, te perel ano greh, po šukar ka ovel lese ine ki men te ovel lese phandlo baro bar hem te ovel tasavdo ano hor e moresoro.
7 Jao e manušenđe oto sveto adalese so ćerena te perel pe ano greh. O iskušenja mora te aven, ali jao e manušese prekala kaste avena!
8 Te to vas ili to pro legari tut ko greh, čhin le hem frde le tutar. Po šukari će te đerdine ko večno dživdipe sakatime ili bango nego te oven tut soduj vasta ili pre, a te ove frdime ani večno jag.
9 Te ti jakh legari tut ko greh, ikal la hem frde la tutar. Po šukari će te đerdine ko večno dživdipe samo jekha jakhaja nego te oven tut soduj jaćha, a te ove frdime ano jagalo pakao.
10 Pazinen te na dikhen po tele nijekhe akale najtikore manušendar. Adalese so, vaćerava tumenđe, lengere anđelja ko nebo stalno terđovena anglo mlo Dad, kovai ano nebo.
11 [Adalese so me, o Čhavo e manušesoro, aljum te spasinav e našalden.]”
O Isus vaćeri i priča oto našaldo bakro
(Lk 15,3–7)
12 “So mislinena: te nesave manuše isi šel bakre i jekh olendar našalđola, so ka ćerel? Ka ačhaj e enjavardešu enjen ko gore hem ka džal te rodel e našalde bakre.
13 I te arakhlja le, čače vaćerava tumenđe, više ka radujini pe olese nego okole enjavardešu enjenđe save na našaldile.
14 Ađahar ni tumaro Dad, kovai ano nebo, na mangela nijekh akale najtikore manušendar te našalđol.”
Sar te ćerel pe e vernikonencar kad ćerena greh
(Lk 17,3)
15 “Te to phral ćerela greh premala tute, dža korkoro hem vaćer lese ko so grešinđa. Te šunđa tut, zadobinđan te phrale.
16 Te na šunđa tut, legar tuja pana jekhe ili dujen, te šaj ‘palo svedočiba duje ili trine svedokonengoro dokažini pe svako stvaro.’
17 Te na mangela te šunel ni olen, vaćer e khanđirjaće. A te na mangela te šunel ni e khanđirja, dikh le sar okole kova na džanel e Devlese ili sar cariniko.
18 Čače vaćerava tumenđe, sa so phandena ki phuv, ka ovel phandlo ano nebo, hem sa so phravena ki phuv, ka ovel phravdo ano nebo.
19 A vaćerava tumenđe hem akava: sa so duj džene tumendar ki phuv sar jekh rodena, mlo Dad, kovai ano nebo, ka del len adava.
20 Adalese so, kotei duj ili trin džene čedime ano mlo anav, me injum adari maškar olende.”
O Isus sikaj e učenikonen te oprostinen oto vilo
21 Tegani o Petar nakhlo đi o Isus hem pučlja le: “Gospode, kobor puti te oprostinav mle phralese kova grešini premala mande? Đi efta puti?”
22 O Isus phenđa lese: “Vaćerava će, na efta puti, nego eftavardeš puti po efta!
23 Ače sose: O carstvo e nebosoroi slično e carose kova odlučinđa te rešini o računja ple slugencar.
24 Kad lelja te dženel, ande anglo leste jekhe kova dugujini lese ine deš hiljade kese zlatoja.
25 Adalese so na inole te irini lese adava, o caro naredinđa adale sluga, lese romnja, e čhaven hem sa so inole te biknen hem ađahar te irini pe lese o dugo.
26 Tegani o sluga pelo mujeja đi phuv anglo leste hem phenđa: ‘Ov strpljivo mancar hem sa ka irinav će.’
27 E carose pelo žal olese, oprostinđa lese o dugo hem muklja le.
28 Ali kad adava sluga iklilo, reslja jekhe ple amale, avere sluga, kova dugujini lese ine šel srebrna kovanice. Dolinđa le hem lelja te tasavel le, vaćerindoj: ‘Irin maje o dugo!’
29 Tegani lesoro amal pelo mujeja đi phuv anglo leste hem molinđa le, vaćerindoj: ‘Ov strpljivo mancar hem ka irinav će.’
30 Ali ov na manglja te adžićeri, nego dželo hem frdinđa ple amale ko phandlipe đikote na irini o dugo.
31 Kad lesere amala, o avera sluge, dikhle so ulo, but ine lenđe pharo, i džele hem vaćerde e carose sa so ulo.
32 Tegani o caro vičinđa kora peste e sluga kase oprostinđa o dugo hem phenđa lese: ‘Bišukar slugo! Oprostinđum će sa okova dugo, adalese so molinđan man!
33 Na valjanđan li hem tu te ove milosrdno te amalese sar so me injumle milosrdno tuće?’
34 I o caro holjanđa, i dinđa le ko manuša kola ka mučinen le đikote na irini lese sa o dugo.
35 Ađahar hem mlo Dad, kovai ano nebo, ka ćerel tumencar te na oprostinđen tumare phralese oto sa o vilo.”