24
O Hram ka ovel peravdo hem o znakija oto bare nevolje
(Mk 13,1–20; Lk 21,5–24)
1 O Isus iklilo taro Hram, a sar džala ine adathar, ale đi leste lesere učenici te mothoven lese sari šukar ćerdo o Hram.
2 A ov phenđa lenđe: “Dikhena li sa adava? Čače vaćerava tumenđe, adalestar naka ačhol ni bar upro bar. Svako ka ovel peravdo.”
3 I sar o Isus bešela ine ki e Maslinakiri gora, o učenici ale korkore đi leste hem pučle le: “Vaćer amenđe, kad adava ka ovel hem savo ka ovel o znako zako to aviba hem zako kraj e svetosoro?”
4 O Isus phenđa lenđe: “Dikhen te na oven hovavde nekastar.
5 Adalese so but džene ka aven ano mlo anav vaćerindoj: ‘Me injum o Hrist’ hem buten ka hovaven.
6 A kad ka šunen zako mariba hem da vaćeri pe e maribnastar, ma te daran. Adalese so adava valjani te ovel, ali adava pana nane kraj.
7 Adalese so ka uštel jekh nacija upri aver nacija hem jekh carstvo upro aver carstvo. Ko but thana ka ovel bokhalipe hem zemljotresija.
8 Ali sai adava samo o anglunipe e bijandipnasere mukengoro.
9 Tegani o manuša ka den tumen te oven mučime hem ka mudaren tumen. Sa o nacije ka mrzinen tumen zbog mande.
10 Tegani but džene ka otperen oti vera, jekh avere ka izdajinen hem ka mrzinen.
11 Ka ikljon but hovavne proroci hem buten ka hovaven.
12 Adalese so ka ovel baro bezakonje, butengoro mangipe ka šudrol.
13 Ali kova ačhola verno đi o kraj, ka ovel spasime.
14 A akava Šukar lafi e nebosere carstvostar ka vaćeri pe ki sa i phuv sar svedočanstvo sa e nacijenđe, i tegani ka avel o kraj.
15 Ađahar, kad ka dikhen da o ‘gadost savo anela uništenje’, savestar vaćerđa o proroko o Danilo, terđola ko Sveto Hram (ko akava čitini, nek haljol),
16 tegani okola kola živinena ani e judejakiri regija nek našen ko gore.
17 Ko ka ovel upro čher, ma te huljel te lel nešto taro čher!
18 Ko ka ovel ki njiva, ma te irini pe čhere te lel plo fostani!
19 Pharo ka ovel e khamnjenđe hem okolenđe kola dena čuči ko adala dive!
20 Molinen tumen tumaro našiba te na ovel ko jevend ili ko savato,
21 adalese so tegani ka ovel bari nevolja, savi na inele taro anglunipe e svetosoro đi akana, ni nikad palo adava naka ovel.
22 I te na skratini ine o Gospod o broj adale divengoro, niko naka spasini pe ine. Ali zbog okola kolen o Devel birinđa, adala dive ka oven skratime.”
O znakija save ka mothoven e Isusesoro aviba
(Mk 13,21–31; Lk 17,23–37; 21,25–33)
23 “Te phenđa tumenđe neko tegani: ‘Ače akatei o Hrist’, ili ‘Eče adari’, ma verujinen.
24 Adalese so ka ikljon hovavne hristija hem hovavne proroci hem ka ćeren bare znakija hem čudesija sar, te šaj ine, te hovaven hem e Devlesere birimen.
25 Eče, vaćerđum tumenđe angleder o vreme.
26 Adalese, te vaćerde tumenđe: ‘Ečei ki pustinja’, ma džan adari; ili ‘Ačei ko garavde sobe’, ma verujinen.
27 Adalese so o mothojba mlo, e Manušesere Čhavesoro, ka ovel sar kad i munja čhinela taro istok hem dičhola đi ko zapad.
28 Adava ka ovel jasno ađahar sar kad o lešinarija čedena pe adari kaj isi mulo telo.
29 A odmah palo nevolje adale divengere,
‘O kham ka kaljol
hem o masek naka sijajini,
o čerenja ka peren taro nebo
hem o zoralipa e nebosere ka oven potresime.’
30 Tegani ko nebo ka mothoj pe o znako e Manušesere Čhavesoro. Tegani sa o plemija ki phuv zorale ka roven hem ka dikhen e Čhave e manušesere, sar avela upro oblaci e nebosere ano zoralipe hem ani bari slava.
31 Hem ka bičhali ple anđelen e trubencar savei glasna hem on ka čeden lesere birimen taro sa o štar strane e phuvjakere, taro jekh krajo e nebosoro đi ko aver.”
O Isus vaćeri e učenikonenđe te pratinen o znakija savendar vaćerđa lenđe
(Mk 13,28; Lk 21,29–30)
32 “A oti smokva sikljoven akava: Kad lakere granke zrelonena hem ikljona listija upro lende, džanena dai paše o linaj.
33 Ađahar hem tumen kad dikhena da ovela sa adava, te džanen dai mlo aviba paše, dai anglo udar.
34 Čače vaćerava tumenđe, akaja generacija naka nakhel đikote sa adava na ovela.
35 O nebo hem i phuv ka nakhen, ali mle lafija nikad naka nakhen.”
Oven uvek spremna zako e Isusesoro aviba
(Mk 13,32–37; Lk 21,34–36; 17,26–27, 34–36; 12,39–46)
36 “A niko na džanel adava dive hem adava sati kad adava ka ovel. Na džanen ni o anđelja ko nebo ni o Čhavo. Džanel samo o Dad.
37 Sar so inele ano vreme kad o Noje živinđa, ađahar ka ovel hem kad me, o Čhavo e manušesoro, ka avav.
38 Sar so ano adava vreme, angleder o baro pani, o manuša hana ine hem pijena, lena pe hem dena pe sa đi o dive kad o Noje đerdinđa ki barka,
39 a on ništa na džande đikote na alo o baro pani hem na legarđa sarijen – ađahar ka ovel hem kad o Čhavo e manušesoro ka mothoj pe.
40 Tegani duj džene ka oven ki njiva. Jekhe ka lel pe, a e dujtone ka ačhaj pe.
41 Duj đuvlja ka ćeren buti ano mlin. Jekha ka lel pe, a e dujtona ka ačhaj pe.
42 Adalese džangale pazinen, adalese so na džanen ko savo dive ka avel tumaro Gospod.
43 Ali akava te džanen: te džanel ine o domaćini ko savo sati prekali rat avela o čor, ka ovel ine džangalo hem naka mukel lese ine te đerdini ko čher te čorel.
44 Adalese hem tumen oven spremna, adalese so o Čhavo e manušesoro ka avel tegani kad na nadinena tumen!”
Kad ka avel, o Isus ka nagradini e vernonen, a ka kaznini e bišukare slugen
(Lk 12,41–48)
45 “O verno hem o mudro slugai okova kas o gospodari šaj te čhivel upreder ple sluge te del len hajba ko vreme.
46 Blago adale slugase kas lesoro gospodari, kad ka avel, ka arakhi sar ćerela ađahar.
47 Čače vaćerava tumenđe, upreder sa o barvalipe plo ka čhivel le sar upravniko.
48 Ali tei adava sluga bišukar hem vaćeri ana peste: ‘Naka avel pana mlo gospodari’,
49 i lela te marel avere slugen, hem te hal hem te pijel e mate manušencar,
50 lesoro gospodari ka avel ano okova dive hem okova sati kad naka adžićeri le,
51 ka čhinel le ko ekvaš hem ka čhivel le maškaro dujemujengere manuša, kote ka ovel baro rojba hem krciba e dandengoro tari dukh.”