15
O efta anđelja e eftane nevoljencar
1 Tegani dikhljum pana jekh baro hem čudesno znako ko nebo: efta anđelja e eftane poslednjone nevoljencar, adalese so olencar završini pe e Devlesiri holi.
2 I dikhljum nešto sar stakleno more mešime e jagaja hem okolen kola pobedinde i Zver, lakoro kip hem o broj lakere anavesoro. Terđovena ine uzalo stakleno more hem ićerena harfe save o Devel dinđa len.
3 Đilabde i đilib e Mojsijasiri, e Devlesere slugasiri, hem e Bakroresiri đilib:
“Barei hem čudesna te delja,
Gospode Devla, tu kova sa šaj!
Pravednai hem čačikane te droma,
Carona e nacijengere!
4 Ko te na daral tutar, Gospode,
hem te na slavini to anav?
Adalese so samo tu injan sveto.
Sa o narodija ka aven
i ka peren ko kočija angla tute,
adalese soi mothovde te pravedna delja.”
5 Palo adava dikhljum sar ko nebo phravdilo o Hram – o Šatori oto svedočanstvo,
6 hem olestar iklile efta anđelja kolen ine o efta nevolje. On inele urjavde ano skupo hem čisto lan hem ko gruđa inele phandle zlatnone pojasencar.
7 Tegani jekh taro štar dživde bićija dinđa e eftane anđelenđe efta zlatna čare pherde e Devlesere holjaja, kova zauvek živini.
8 O Hram pherdilo čuroja e Devlesere slavatar hem lesere zoralipnastar, hem niko našti ine te đerdini ano Hram sa đikote na završini pe o efta nevolje e eftane anđelendar.