4
Piita ari Jɔɔŋ chiŋ nialiŋ si yie hɔnɔ vuvuurɛ wiaa sipaaŋ
1 Piita ari Jɔɔŋ fa si bul wiaa pipi nialiŋ ŋii, di nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia ari Wia-dia kuhiasiŋ ari nialiŋ ba síi yirɛ Sadusii tiŋŋaa, ba kɔ ba teeŋ.
2 Ba fa na baaniŋ a tiŋ wialiŋ ba síi dagɛ. Ba faa dagɛ nialiŋ ari Yesu sii suuŋ lɛ, a dagɛba ŋii ari nuu nɛ suba, u jaŋ bira sii suuŋ lɛ.
3 Ŋii nɛ ba kɛsɛba, a kɛŋba kaa mu tɔ dia, taŋ-pul. (Bua-la ma lɛ di wia ka chɛ duu juu, ŋii nɛ tii ba tɔba taŋ-pul.)
4 Ka nialiŋ si nii wialiŋ ba si bula, niaa yuga ba tuɔŋ a laa Yesu wiaa dii. Nialiŋ si laa wialiŋ dii, ba tuɔŋ baalaa lɛɛlɛ puŋa yi bui banɔŋ.
5 Taŋ si pula, nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia ari ba Ju̱u tiŋŋaa kuhiasiŋ ari Wia teniŋ kerichiba, ba kala ku hilimi Jerusalɛm lɛ.
6 Ba di nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiaŋ Anas ari Kayafas ari Jɔɔŋ ari Alɛkizaŋda, ari nuu-kala si lii nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiasiŋ doho niaa tuɔŋ nɛ ku hilimi ŋii.
7 Ba si hilimi ŋii, ba yirɛ Yesu naŋzɔɔba-la balia a kaa lii bil ba tutuɔbaaniŋ a piɛsɛba, “Dol bɛɛ yiri nɛ ma kaa ŋaa baala deeŋ duori? Kubɛɛ yiriŋ lɛ nɛ ma yirɛ a ŋaa ŋla?”
8 Ŋii nɛ Wia Diŋ-zɔŋ-la ku hɛ Piita lɛ woruŋ, u si, “Ma nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiasiŋ ari ma Ju̱u tiŋŋaa kuhiasiŋ,
9 ma kɛŋla dii sariya jiniŋ a tiŋ wu-zɔŋ-la la si ŋaa gbɛriku-la lɛ u duori.
10 U maga di ma niaa deeŋba ari Iziral tiŋŋaa kala jiŋ ari Yesu Kirisito si lii Nazarɛt, u doluŋ lɛ nɛ ŋaa baala deeŋ duoro chiŋ ma sipaaŋ ŋii. U nɛ ma leŋ ba kpaasa mɛrɛ daa-gɛsɛɛ nyuŋ u suu, ka Wia chisu suuŋ lɛ.
11 Ba ŋmuŋsɛ Wia teniŋ tuɔŋ ari
tiebii-la dii-saaraa si via,
duu nɛ ku ŋaa tiebii-duoŋ ba si joŋo bil dia geŋtine.
Ba si ŋmuŋsɛ wiiŋ deeŋ, Yesu wiaa nɛ ba bul ŋii.
12 Nuu-kala bi jaŋ wuo laala ta, see Yesu duŋduŋa. U yiriŋ duŋduŋa nɛ Wia si la yirɛ duu laala ta. Wia bira bi nuu-kala liisa duu wuo laala ta, see Yesu duŋduŋa.”
13 Nialiŋ si hilime na Piita ari Jɔɔŋ di baa bul wiaa ari nyu-duoŋ ŋii, u ŋaaba wu-kpuŋkpere, bɛɛ wiaa ba jima ba ŋaa ba tuɔŋ ni-biisiŋ nɛ a bi wii-kala gunna. Ŋii nɛ ba wuo jiŋ ari ba faa to Yesu hariŋ nɛ a gunnɛ u wiaa.
14 Ka ba na gbɛriku-la Piita ari Jɔɔŋ si vaara, di ba kala china, ba niiŋ kala maa.
15 Ŋii nɛ ba bula piba di ba lii dia-la tuɔŋ ba fa si hɔnɔɔ vuurɛ wiaa. Ba lii, aŋ ka ba pipiɛsɛ dɔŋɔ, “Ɛɛ nɛ la jaŋ kɛŋ niaa deeŋba balia kaa ŋaa?
16 Nuu-kala si hɛ Jerusalɛm lɛ nɛ jima ari ba nɛ ŋaa wu-baliŋ deeŋ, la saa bi wuo kaa lilɛrɛ.
17 Ama má leŋ di la kpurisɛ ba digilaa di ba bira sí Yesu yiriŋ yiru, a bira sí u wiaa bula pi niaa, di wiiŋ deeŋ bira sí leriŋ deeŋ kala teelu.”
18 Ŋii nɛ ba bira yirɛba kaa juu, a bula piba ari siifiɛsiŋ di ba bira sí wii-kala bul, koo di ba sí wii-kala dagu a tigɛ Yesu lɛ, a bira sí u yiriŋ yiru.
19 Ŋii nɛ Piita ari Jɔɔŋ piɛsɛba, “La si to ma niiŋ koo la si to Wia niiŋ, kubɛɛ nɛ zɔmɔ Wia teeŋ? Má bul.
20 La bi jaŋ wuo tɔrɛ la niiŋ, see di la bul wialaa la si na a nii maa.”
21 Ŋii nɛ ba bira fugisiba woruŋ ari ba jaŋ dɔgisɛba woruŋ aŋ joŋba ta. Ba bi woŋbiiŋ na di ba dɔgisɛba, bɛɛ wiaa nialiŋ kala ka dɛnnɛ Wia a tigɛ wii-la si ŋaa lɛ nɛ.
22 Baala deeŋ ba fa si ŋaa wu-kpuŋkpere deeŋ u lɛ u duori, u fa kii jisiŋ mahiŋ balia nɛ.
Nialiŋ si laa Yesu wiaa dii sul Wia chichɛ nyu-duoŋ
23 Ba si joŋba ta, Piita ari Jɔɔŋ miira mu ba naaŋbiiriŋ teeŋ, ba di ba fa si yie hilimi, a bula piba wialiŋ kala nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiasiŋ ari Ju̱u tiŋŋaa kuhiasiŋ fa si bula piba.
24 Ba si nii ŋii, ba suomo chuchuɔlɛ Wia ari tuɔ-bala a bul, “La Tiina Wia, ŋ nɛ ta wia nyuŋ ari tiŋteeŋ ari mugi-balaa ari fuo-biisiŋ ari kuŋ-kala si hɛ dimɛ.
25 Ŋ Diŋ-zɔŋ-la doluŋ lɛ ŋ wuo leŋ la naabalima Devit, ŋ tiŋtinna, u bul,
‘Bɛɛ nɛ tii nialiŋ si bi Ju̱u tiŋŋaa ŋaa, ba faasa na baaniŋ?
Bɛɛ nɛ tii nialiŋ vuurɛ di ba jaŋ chei Wia tiŋtiŋŋaa aŋ lɔl?
26 Tiŋteeŋ kuoroo kɛŋ ba titia hɛ dɔŋɔ lɛ a ŋaa siri,
ba taŋ kuhiasiŋ, ba ma hilimi
di ba yuo la Tiina Wia ari Kirisito, nii-la u si liisa.’
27 Wiaa deeŋba sɛnɛ ku ŋaa wutitii. Hɛrɔd ari Pɔŋsɔs Paalit ari nialiŋ si bi Ju̱u tiŋŋaa ŋaa ari Iziral tiŋŋaa, ba kala hilime nɛ taŋ deeŋ lɛ di ba yuo Yesu, ŋ tiŋtinni-zɔŋ-la ŋ si liisa duu ŋaa Kirisito.
28 Ba hilime di ba ŋaa wialiŋ kala ŋ si paala jiŋ ŋ doluŋ ari ŋ tuɔbiinaa lɛ ari ba jaŋ ŋaa.
29 La Tiina Wia, bee na ba si kpurisɛ la digilaa ŋii ari ba jaŋ dɔgisɛla, aŋ pɛ ŋ tiŋtinnaa lɛ di la wuo bul ŋ niiŋ wiaa ari nyu-duoŋ.
30 Dagɛ ŋ doluŋ aŋ leŋ di puwuoloo duori, di la ma wuo ŋiŋaa wu-kpuŋkperisiŋ ari wu-magilaa ŋ tiŋtinni-zɔŋ-la Yesu doluŋ lɛ.”
31 Ba si chuɔlɛ Wia dɛrɛ, lee-la ba si hilime jigisi. Wia Diŋ-zɔŋ-la ku hɛba kala lɛ. Ba suomo bubul Wia niiŋ wiaa ari nyu-duoŋ.
Nialiŋ si laa Yesu wiaa dii ka pɛ dɔŋɔ lɛ.
32 Nialiŋ kala fa si laa Yesu wiaa dii, ba kala kɛŋ tuɔ-bala ari nii-bala. Di nuu nɛ kɛŋ kuŋ maa, u bi jaŋ bul, “Na mi kuŋ nɛ ŋla”, ba kala nɛ yie tiiu.
33 Wia lahɔrimɔ-bal-la nɛ tii Yesu naŋzɔɔba-la wuo na doluŋ a bulaa pi niaa di la Tiina Yesu sii suuŋ lɛ.
34 Wia pɛ nialiŋ kala si laa Yesu wiaa dii kala lɛ woruŋ. Nialiŋ kala fa si kɛŋ diisiŋ ari bagisiŋ, ba yie joŋo yallɛ, a kɛŋ moribie-la ba si na
35 a kaa mu Yesu naŋzɔɔba-la teeŋ. Ba kpaa magɛ ŋii kala nuu-kala síi chɛ. Ŋii wiaa ba nialiŋ kuŋ-kala fa bi kuŋ chɛɛ ka.
36 Baal kubala ma nɛ fa hɛ dimɛ, baa yirɛ Josɛf. Yesu naŋzɔɔba-la ma kɛnu kaa yiyirɛ Banabas. (U bubuɔŋ nɛ, u fa yie bul wiaa pi niaa ba nyusuŋ nyinyaasɛ.) U fa ŋaa Liivai doho nuu nɛ a lii Saapɔs tiŋteeŋ.
37 U nɛ joŋ u baga u fa si kɛnɛ a yallɛ, a kɛŋ moribie-la kaa mu Yesu naŋzɔɔba-la teeŋ.