20
Izelayɛle nuiti ti devei wo fai
Ɓɛnzamɛn nuiti daalɔɠɔma
1 Izelayɛle nuiti kpein ti ʋaani, é zo Dan é li Ɓeel-Seeɓa, eyɛsu Galaade yooi zu, bɛbɛi ɠaalɛɛni ba Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala eɠɛ nu ɠila nɔ Misepa.
2 Nuɓusɛiti ta-ɠundiɠiiti kpein, ti ga Izelayɛle wolodamaiti, ti ɠɛni GALA ná-nuɓusɛiti ta-maaɓɔgi zu, zunu waaunnaanigɔ (400 000) ɠɛni ná, niiti ti ɠɛni ziɛzu ɠɔɠɔa, boɠa zɔkpɔi ɠɛni ti ya.
3 Ɓɛnzamɛn nuiti ti mɛnini ga Izelayɛle nuiti ti lɛɛni Misepa. Izelayɛle nuiti ti ɠɛni ma: «Ʋelei faa ɲɔi nii ʋaai la, à naa wo lɛɛ gi ma.»
4 Leevi nui nii ti anzai ʋaani, naa ɠɛni ti ma: «Ànzai nii é la ɠɛni vuluni ga zɔiti kɛʋele, gá naa ɠa gi ʋaani Giɓea Ɓɛnzamɛn yooi zu, ga gi ɲi ná.
5 Taaʋeaiti ti laalɛɛni nɔ̀un bu. Kpidii, ti pɛlɛi maalatini, ʋɛ gè ɠɛni ná, ti ɠɛ ti pàa. Ti ʋilɛni ànzai ʋolu, ti yɛ laazu la eyɛsu ti paa.
6 Gè ma ʋoomai zeɠeni, gè teʋeleʋe, gè sei su puu maazu fele (12), gè teʋe Izelayɛle yooi zu ná pɛ. Tɔɔzei ɲamaba vai é ga tɔɠɔ ɠoloɠologi niima zii ɠɛa Izelayɛle yooi zu.
7 Wɛlɛ, Izelayɛle nuiti wo kpein ka, wo ɠaalɛai ba, à unpilɛna, wo faa ɠila deve!»
8 Nuɓusɛi kpein ge wuzeɠeni sɔ gilagi zu, ti ɠɛ ma: «Nu ɠila kpalaa ge la ɠalesu ma ná-seɠe ɠotai wu, nu ɠila kpalaa ge la liizu ná-pɛlɛi wu.
9 Wɛlɛ nii ade kɛɛzu niina ga Giɓea nuiti, ada kpakutoomai ɠɛɛzu, ade kwɛɛ nii da kɛ ga tiye.
10 Izelayɛle wolodai kpein su, ada nu puugɔ zeɠezu nu ungilagi (100) zu, ta nu ungila (100) nu waagilagi (1 000) zu, ta nu waagila (1 000) nu waapuugɔi (10 000) zu, ta liizu ti daamiani gaiziɛ nuɓusɛiti bɛ, naa ɠa a kɛ ta ɠalena ma, ade Giɓea zo, nii é Ɓɛnzamɛn yooi zu, eɠɛʋelei ta-ɲamaba vaa ɲɔi la, ti kɛai Izelayɛle yooi zu.»
11 Zekana Izelayɛle zunuiti kpein ti ɠaalɛɛni ba la taai laalɔɠɔma, eɠɛ zunu ɠila kpe nɔ.
12 Izelayɛle wolodaiti ti zunuiti teʋeni Ɓɛnzamɛn ná-pɛlɛyeɠei ma, ti ɠɛ ma: «Ɲamaba vai, nii ɲɔuɗai, naa ɠɛɛʋɛ ɠale wo zaama?
13 Gaamago nɔ, su mina ɠooza, à nu ɲakaiti fe gi ya, niiti ti Giɓea, gi ti undaaʋili, gi faa ɲɔi ɠula Izelayɛle zaama ɠana!»
Ɓɛnzamɛn nuiti ti la ɠɛni kɛɛni, ti ʋa woilo ti-ɠɛɛleaiti goo ma, Izelayɛle nuiti.
14 Ɓɛnzamɛn nuiti ti zeɠeni ta-laa wolaiti su, ti ɠaalɛ ba Giɓea, ti ʋa li ga kɔɔi Izelayɛle laalɔɠɔma.
15 Ɓɛnzamɛn nuiti gaaluni ma volo ná, ti ɠɛni ga, zunu waaʋuufele maazu lɔzita (26 000), niiti boɠa zɔkpɔi ɠɛni ti ya, Giɓea taaʋeaiti ti la naama ɠaalugi zu, tɔɔzei naati tiegi ɠɛni ga nu undɔfela (700), ti ga kɔɔɠɔ nu ɠɛzɛɠɛzɛgiti.
16 Naama ɠɔɔɠɔ nuiti saama, kɔʋɛ nui ɠɛni ti zaama ga nu undɔfela (700), naati kpein ti ɠɛni zoosu ti kɔtui ʋili ga fɛlɛvɛlɛgi, ti la ʋoola nu undeɠa ɠila kpegi ʋa.
17 Ti Izelayɛle nuiti gaaluni ɓalaa, ti ɠɛni ga nu waaunnaanigɔ (400 000), niiti boɠa zɔkpɔi ti ya, ti ga kɔɔɠɔ nuiti, Ɓɛnzamɛn nuiti ti la naama ɠaalugi zu.
Kɔɔi ɠɔɔ vai
Ɓɛnzamɛn nuiti daalɔɠɔma
18 Izelayɛle nuiti ti wuzeɠeni, ti lɛ Ɓeetɛle, ti GALA gaazaɠa, ti ɠɛ ma: «Gi zaama ɓɛ ɠa a lɛ dɛ mɔunpa, é Ɓɛnzamɛn nuiti sakpe?»
Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «Zuda nuiti ka ta lɛ ti tɔɔzei.»
19 Geelaalaoni nɔ feya, Izelayɛle nuiti ti wuzeɠe ti ta-ɠɔɔlaɠai ʋu Giɓea ɠobaʋɛ.
20 Ti ɠulani, ti li ga ti kɔɔi ʋɛɛ Ɓɛnzamɛn nuiti ba, ti ɓɔɠɔ zeini su, ti lo Giɓea laawu.
21 Ɓɛnzamɛn nuiti ti ɠulani Giɓea, ti Izelayɛle nui ʋaani kɔɔɠɔzuʋɛ naama volo ná ga nu waaʋuufele maazu fele (22 000).
22 Nuɓusɛiti, Izelayɛle nuiti, ti ɓɔɠɔ iɲɔdɔɔni, ti ɠɛʋele ɓɛtɛni kɔɔɠɔ vai ma mɔnɔ ga niinɛ naama adaʋɛ nɔ, ʋɛ ti ɠɛni ʋuuni ná folo mɔungi.
23 Izelayɛle nuiti ti lɛɛni, ti wɔlɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, eyɛsu kpɔkɔi zeeli. Ti Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazaɠani, ti ɠɛ ma: «Gi maanɛɛʋɛ nɛi gi kɔɔ laalɛ Ɓɛnzamɛn nuiti bu, gi-ɠɛɛleaiti?»
Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ti ma: «À li ti laalɔɠɔma.»
24 Poluma zobui, Izelayɛle nuiti ti laalɛɛni Ɓɛnzamɛn nuiti bu ʋolu, ná zeizu velesiɛi.
25 Ná zeizu velesiɛi naa, Ɓɛnzamɛn nuiti ti ɠulani Giɓea, ti ti laaɠomi, ti nu waapuugɔ maazu lɔsaʋa (18 000) ʋaani Izelayɛle ɠɔɔɠɔ nuiti ba, kɔɔɠɔzuʋɛ, ti zoogai boɠa zɔkpɔi ʋilisu.
26 Izelayɛle nuiti kpein, ti ma ʋɛbɛiti ti lɛɛni Ɓeetɛle. Ti yɛni zeini ná, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala, ti ɗa wɔlɔ, ti zugi zo eyɛsu kpɔkɔi, ti gala zalaɠaiti kula, ta ziilɛi zalaɠaiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala.
27 Ti Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazaɠani mɔnɔ. Naama ziɛgi zu, miná ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-minazeɠe kesui ɠɛni ná.
28 Eleazaal ná-doun zunui, Finease, nii é ga Aalɔn ná-dounloin, naa ɠa é ɠɛni botii zu naama ɠonagi. Ti ɠɛ ma: «Gi maanɛɛʋɛ gi li mɔnɔ, gi gi-ɠɛɛleaiti sakpe, Ɓɛnzamɛn mavofodaiti, ɓaa gi looɠo?»
Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ti ma: «À li, mazɔlɔɔ lina, nà zobo feezu wo ʋɛ, wo pilɛ sɔlɔɔ ti ma.»
29 Izelayɛle nuiti, ti zunuiti seini dɔɔɠuzu Giɓea maaɠoolii zu.
30 Naa ʋolu, ti liini, ti laalɛ Ɓɛnzamɛn nuiti bu ná foloi zaʋasiɛi. Ti ɓɔɠɔ zeini su kɔɔɠɔ vai ma Giɓea luɠɔ, eɠɛʋelei ma mɔun felegɔi ɠɛni la.
31 Ɓɛnzamɛn nuiti ti ɠulani kɔɔɠɔ vai ma, ti ɓeni ɓɔɠɔ ʋa, ti yeeɓeteʋe taai ʋa. Ti tɔɔzeini ga nuiti paa nuɓusɛiti saama, eɠɛʋelei nɔ ti kɛɛni la mɔungiti su, pelei naati su, nii gilagi lɛɛzu ga Ɓeetɛle ʋele, gilagi ɗa li ga Giɓea ʋele ɓalaɠai zu. Izelayɛle zunui ti paani, é ɠɛni ga nu ʋuusaʋagɔ (30).
32 Ɓɛnzamɛn nuiti ti ɠɛni ɠɛɛzu ma: «Ade vɔniga ti ma ga mɔungi nɔ ɠɛʋelei.»
Kɛlɛ Izelayɛle nuiti ti ɠɛni ɠɛɛzu: «Ade ʋela ti ʋa, de ti ɓeteʋe taai ʋa, de li ga tiye pelei zu.»
33 Izelayɛle zunui kpein ge zeɠeni losuʋɛti, ti ɓɔɠɔ ɠɛʋele ɓɛtɛ Ɓaale-Tamaal. Izelayɛle ná-nuiti ti lɔɔɠuni, naati ti zeɠeni Maalee-Geeɓa, ʋɛ ti ɠɛni ná.
34 Kɔɔɠɔ nu ɠɛzɛɠɛzɛ waapuugɔ (10 000), niiti zeelobai woni ga tiye Izelayɛle zaama, naati ti zeelini Giɓea ɠakalaʋɛ. Kɔɔi wola ɓɔini, kɛlɛ Ɓɛnzamɛn nuiti ti la ɠɛni kwɛɛ ga maanɔɠɔi ɠa ʋaazu ti ʋɔ.
35 Ɠɔoɠɔ GALAGI Ɓɛnzamɛn nuiti sakpeni Izelayɛle ʋɛ, naama voloi, Izelayɛle zunu waaʋuufelegɔ maazu lɔɔlugɔ ungila (25 100) paani, ti pɛ ti zoogai kɔɔi ɠɔɔzu ga boɠa zɔkpɔi.
36 Ɓɛnzamɛn nuiti ti kwɛɛni ga Izelayɛle nuiti ti pilɛ sɔlɔɔga ti ma. Izelayɛle zunuiti ti kɛɛni, eɠɛ ta ɠɛ ʋelazu Ɓɛnzamɛn nuiti ba, kɛlɛ ti-ɠigi ɠɛni ta-ɠɔɔɠɔ nuiti ba, niiti ti lɔɔɠuni Giɓea ɠobaʋɛ.
37 Názu ɠa nui naati ti lɔɔɠuni, ti ɠulani la, ti loo Giɓea zu, ti vaza taazuʋɛ, ti nuiti undaaʋili.
38 Ti zolooni ma ta Izelayɛle ɠɔɔɠɔ nui zɔiti, ga ti abui lo, ma luului wuzeɠe taazuʋɛ, é ɗa lɛ geezuʋɛ.
39 Izelayɛle zunuiti ti ɠaaʋoteni ʋolu ti ma, ga kɔɔɠɔi. Ɓɛnzamɛn nuiti ti nu ʋuusaʋagɔ (30) ɠɛɠala ʋaani niina ti ʋa, naa maaʋele ma, ti ɠɛni ɠɛɛzu ma: «Ti ʋoluazoga, ti ɗa ʋela ade ʋa, eɠɛʋelei é ɠɛni la kɔɔɠɔ volo mɔungi zu.»
40 Gaamanɔ, duulu wolai tɔɔzeini ga wuzeɠea taazuʋɛ. Ɓɛnzamɛn nuiti ti latini, ti ka ga abuzogi ɠa ta-laai ʋa, ma abuzogi ɗa lɛ geezuʋɛ.
41 Názu ɠa Izelayɛle zunuiti ti ɠaleni ma la Ɓɛnzamɛn nuiti daalɔɠɔma, naati ti wola zuluani. Mazɔlɔɔ ti undaaʋiligi ɠaani, nii é ɠɛni ti luɠɔ.
42 Ti ʋoluaveni Izelayɛle zunuiti ba, ti ɗa li ga teʋebai zu ʋele. Kɛlɛ kɔɔi la ɠɛni ɓudɛni ti maazu, niiti ti zeɠeni taazu ʋelei, naati ti ɠɛni ti ʋaazu, tɔɔzei ti ɠɛni ti yɔɠɔzu.
43 Izelayɛle nuiti ti Ɓɛnzamɛn nuiti maalatini, ti ʋilɛni ti ʋolu, ti ɗa ti ʋaa, ʋɛ kpein ti ɠɛni ɠɛɛzu ti looɠo ná, eyɛsu Giɓea letemaʋɛ, folo ɠulazu ʋelei.
44 Ti Ɓɛnzamɛn zunu waapuugɔ maazu lɔsaʋa (18 000) ʋaani, ti pɛ ti ga kɔɔɠɔ nu ɠɛzɛɠɛzɛgiti.
45 Niiti ti yɛni vulua, naati ti ɓizɛni, ti li teʋebai zu, Limon fasai ʋɔ pelei, ti nu waadɔɔlugɔ (5 000) ʋaani naati saama pelei zu, ti ʋilɛ ti ʋolu, eyɛsu ti zeeli Gidome, ti nu waafelegɔ (2 000) ʋaa ti ʋa miná.
46 Ɓɛnzamɛn nui liegɔi é zaani, é ɠɛni ga zunu waaʋuufele maazu lɔɔlu (25 000), ti pɛ ti ga kɔɔɠɔ nu ɠɛzɛɠɛzɛgiti.
47 Zunu undɔzita (600), niiti ti ʋoluaveni, ti ʋela ti li teʋebai zu, Limon fasai ʋɔ pelei, naati ti yɛni miná eyɛsu alu naanigɔ.
48 Naa ʋoluma, Izelayɛle nuiti ti ɠaaʋoteni Ɓɛnzamɛn nuiti daalɔɠɔma, ti ɗa zunuiti paa ga boɠa zɔkpɔi taaiti su, ta toganiiti, ta niiti kpein nɔ ti ɠɛni ti ɠaazu luɠɔ. Ti abui loni taaiti kpein ba, ma yooi zu, niiti ti ti ɠaani.