19
Zezu ɓáy Zase
1 Zaɗka Zezu tḭi Zeriko na, ka saka ɓáy faa ɓil puɔ.
2 Lɛɛ, nzoɓ mbḭw ká ɓa nzoɓ feziŋa ká riŋ-ɛ ɓa Zase ká ɓa ŋgɛrɛ tul *nzoɓ ya̰aŋa larimbuori na ɗo ɗi.
3 Ɓe na, ka nzaa faa ɓay kɔ́kɔ, wa̰a Zezu na ɓa nzoɓ ve kḭ gbaɗ lɛ? Roo lɛ, munu káʼa ɓa gɔy nzoɓ ɓamba tasiri na, ka ziŋ faa ká ɓay kɔ́kɔ ni ya ɓay tul ruɔ nzoɓri.
4 Ro, a ɗuu pola a vǎa hil tul puu ká ɓa sikomɔr a kaw ɗi ɓay kɔ́kɔ Zezu káʼa kál ɓáy faa ká ɓo sa̰w puu na ku.
5 Zaɗka Zezu ví tḭi sa̰w puu na ku báyḭi lɛ, ka ura nun-ɛ ɓa siya a ɓaa ha̰ ni mii: «Zase, mu ɗì ɓa vaa, ɓay ḭi lɛ, vuri key na, ndaɗ ɓay haŋa mì naa ɓil puo ɓo.»
6 Lɛɛ, Zase na takra a ɗì saa tul puu na, a mgba ni ɓáy suoriya.
7 Báyḭi lɛ, nzoɓri riw bele ká i ɗo zaɗɛ í kɔ feke na i ŋgṵ-ŋgṵri í ɓaa mii: «Ɗaa mina rɔɔ, leɗban key se a vǎa naa luo nzoɓ feya̰a ká mini key lɛ?»
8 Lɛɛ, Zase soro a ví ɗo pol Ŋgɛrɛmbay a ɓaa ha̰ ni mii: «Mbay, mu kɔ, fe ɓiri na, mì wál saa sikɗa ɓay haŋa nzoɓ kṵkuri. Ze, zaɗka mì ya̰a fe nzoɓ ɓa bukru laa lɛ, mì haŋa ni kḭ niŋ nde tul-e taa mbḭwke na ku.»
9 Báyḭi lɛ, Zezu ɓaa ha̰ ni mii: «Vuri key na, pam ɗo ɓil puo key ro, ɓay ḭi lɛ, leɗban ni key na ka ɓa vu bulu *Abaraham nda̰w.
10 Tusuɛke lɛ, ɓi *Vu Nzoɓ na, mì vi ɓay nzáa nzoɓri ká i ze-zee na ɓay ya̰aŋa ri.»
Law ɓay ká se tul mbay ɓáy nzoɓ peɗ ɓeri
(Mat 25.14-30)
11 Zezu mbi law ɓay mbḭw rɔɓay a ɓaa ha̰ nzoɓri ká i ví laa ɓay ɓeri na. Munu káʼa tɔ̀ŋ ɗi ya deɓ ɓáy Zuruzalɛm na, nzoɓri ker mii, réke mbay Ŋgɛrɛwṵru na a tḭ́i tul-rì koɗ munu hɔy.
12 Lɛɛ, ka ɓaa mii: «Nzoɓ mbḭw munu ká sa̰w ɓe ɓa mbay se ɓa varu faa ɗíke ɓay haŋa ri mbi ni ɓa mbay nda̰w rɔɔ, a yḭ̀i a vi sa̰w puo ɓe na ɓáy.
13 Pola rɔɔ ɓay zɔ́l na, ka ɗi nzoɓ peɗ ɓeri ká duɔ. Nzoɓ ha̰a ha̰a lɛ, ka ha̰ ni lari maa ɓáy lari peɗ few say a ɓaa ha ri mii: “Lari ká mì ha rì key na, ì ɗáake fe hieri kpṵru maa ɓáy yḭ́i ɓi.”
14 Roo lɛ, nzoɓ puo ɓeri na, i tuŋ ni ŋgereŋ a í pie nzoɓ nzaa peɗri se fal-ɛ ɓay ɓáa ha̰ ŋgɛrɛdɔma̰yri mii: “Leɗbanke ku na ɓuru hii ɓay haŋa ni ka ɓa mbay ɓuru ya.”
15 «Zaɗka ŋgɛrɛdɔma̰yri ɗaa ni kaw ɓa mbay, káʼa yḭ̀i a vi sa̰w puo ɓe na báyḭi lɛ, ka ha ri ɗi nzoɓ peɗ ɓeri káʼa ha ri lari pola na ɓay kɔ́kɔ wa̰a, nzoɓ mbḭw lɛ, ziŋ mbiike ɓa mina mina lɛ?
16 Báyḭi lɛ, nzoɓ titire ɗɛkrɛ na vi a ɓaa mii: “Mbay, lari ká mù ha̰ mì na, mì ziŋ kḭ ɓa duɔ zuɔ tul-e rɔɓay.”
17 Lɛɛ, mbay na ɓaa ha̰ ni mii: “Ndaɗ ɓamba, leɗ peɗ kere! Munu ká mù ɗaa vu mbom ɓo tul vu feri ká ndḭi mini na, mì haŋa mù re tul ŋgɛrɛpuori ɓa duɔ ro.”
18 Báyḭi lɛ, nzoɓ ndeke ɗi siɗike vi a ɓaa ha̰ ni mii: “Mbay, lari ká mù ha̰ mì na, mì ziŋ kḭ ɓa ndeɓe zuɔ tul-e.”
19 Lɛɛ, mbay na ɓaa ha̰ ni mii: “Ɓo na kara mì haŋa mù re tul ŋgɛrɛpuori ɓa ndeɓe.”
20 Lɛɛ, nzoɓ peɗ kḭ yḭ̀i a vi a ɓaa ha̰ ni mii: “Mbay, mu kɔ, lari ká mù ha̰ mì na ze ɗo key; mì kuo ɓáy vay gari luk luk mí ɗaa mṵu.
21 Mì ɗaa hḭɛ, ɓay ḭi lɛ, ɓo na, mù ɓa nzoɓ ká mù yḭŋ ɓamba tasiri, a mú ɗaa peɗ nda̰w rɔɔ mú ziŋ fe ya nda̰w, mù ru fe nda̰w rɔɔ mú mbṵ zuɔ tul kḭ ya nda̰w pi.”
22 Báyḭi lɛ, mbay na ɓaa ha̰ ni mii: “Ɓo leɗ káw ká mù ndaya! Ɓáy ɓay ɓo ká mù ɓaa ká nzaa-a ku na, mì ɗáake ɓay ɓo tul-a. Mù kɔ mì ɓa nzoɓ ká mì ŋgɔŋ ɓamba tasiri, ká mí ɗaa peɗ nda̰w rɔɔ, mí ziŋ fe ká ɗi ya nda̰w, mí ru fe nda̰w rɔɔ, mí ziŋ lereke ká ɗi ya nda̰w pi.
23 A munu ku waa, ɗaa mina mù ha̰ lari ɓi na ha̰ nzoɓ kḭ kpaa a ɗáake peɗ, ze síe yḭ́i ɓi lɛ, mì ziŋ mbiike zúɔ tul-e ya lɛ?”
24 Falɛ ku báyḭi lɛ, ka ɓaa ha̰ nzoɓri ká i ɗo zaɗɛ ku na mii: “Lari ká ɗo nduo-ɛ na, ì naa í ha̰ nzoɓ taa ha̰y ká ɗǒke ɓa duɔ na.”
25 [Lɛɛ, i ɓaa ha̰ ni mii: “Mbay, ɓe na ka ɗo ɓáy lari ɓa duɔ ro!”]
26 Báyḭi lɛ, ka ɓaa ha ri mii: “Mì ɓaa ha rì: nzoɓ ká ɗo ɓáy fe na, Ŋgɛrɛwṵru a haŋa ni kḭ nde tul-e. Roo lɛ, nzoɓ ká ɗǒke ya na, ha̰y ká ndḭi káʼa ɗǒke na kara, kaʼa náa ɗɔɗ a pɔŋ ni.
27 A ɓay ká se tul nzoɓ tul ŋga̰ni ɓiri ká i hii ɓay haŋa mì re mbay ká tul-ri ya na, ì mgba ri i vieke ha̰ mì, a í vbere ri ká nun-i key ha̰ mi kɔ.”»
Zezu tḭi Zuruzalɛm
(Mat 21.1-11; Mrk 11.1-11; Za̰a 12.12-19)
28 Falɛ ká Zezu ɓaa ɓay mini báyḭi lɛ, ka nda faa pol ha̰ nzoɓri ɓay séke Zuruzalɛm.
29 Zaɗkaʼa tɔ̀ŋ ɗi ya deɓ ɓay tḭ́i puo Befaze ɓáy Betani ká ɗo ɗi ya ɓáy kuo ká riŋ-ɛ ɓa Oliviye na, ka pie leɗ nduoɓal-ɛri siɗi ha ri se pola a ɓaa ha ri mii:
30 «Ì se puo ká ɗo pol-rì ku. Zaɗka ì tḭ́i ɗi na, ì zíŋ vu maasoɓa mbḭw ká i taa ni ɗo ɗi, ká nzoɓ kaw tul-e ba mbḭw ya rɔɓay. Ì hína ni í víke ha̰ mì.
31 A zaɗka nzoɓ vbi rì mii: “Ɓay ḭi rɔɔ, ì hina ni lɛ,” lɛ, ì ɓaa ha̰ ni mii: “Ŋgɛrɛmbay ze se síeke.”»
32 Lɛɛ, ɓari káʼa pie ri se na, i ziŋ feri riw bele munu káʼa mbi nzi-ɛ ká ɗi ha ri na.
33 Zaɗka i ɗo hina vu maasoɓa na munu báyḭi lɛ, bǎa gaŋkeri na vbi ri ɓay mii: «Ɓay ḭi nda̰w rɔɔ, ì hina vu maasoɓa na key lɛ?»
34 Lɛɛ, i yḭiŋra ɓáy ɓay mii: «Ŋgɛrɛmbay ze se síeke.»
35 Falɛ ku lɛ, i se ɓáy vu maasoɓa na ha̰ Zezu. Ro, í ɗaa maagari ɓari zuɔ tul-e í ha̰ Zezu hil a kaw ɗi.
36 Zɔ́li ɓari na báyḭi lɛ, nzoɓri laɓa maagari ɓari zuɔ faa ká pol-e ɓay haŋa ni ka se tul-e a kál.
37 Munu káʼa ɗo ɗi ya deɓ ɓáy Zuruzalɛm ɓáy faa ká uru saa tul kuo Oliviye na báyḭi lɛ, ruɔ leɗ nduoɓal-ɛri riw bele ɗaa bawda suoriya, a í tii sa̰w písi Ŋgɛrɛwṵru ɓáy bawda kusolri ɓay tul fe saŋri riw bele ká i kɔ ɓáy nun-ri na
38 í ɓaa mii:
«Ndaɗ ɓay haŋa Ŋgɛrɛwṵru ka sá̰m fe zuɔ tul mbay
ká vi ɓáy riŋ Ŋgɛrɛmbay!
Law lɔm ɓáy riŋ ɗika ɓa taa Ŋgɛrɛwṵru ká kaw nulue!»
39 Báyḭi lɛ, Farizi ha̰nɛri ká i ɗo sakra ruɔ nzoɓri na i ɓaa ha̰ Zezu mii: «Mbay, mu úru ziŋ leɗ nduoɓal-ari na ha ri mgba nzaa-ri.»
40 Lɛɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha ri mii: «Mì ɓaa ha rì ta-taŋ, zaɗka ɓari key na i mgba nzaa-ri lɛ, tisawri ká ɗo key kara, i gúu fe ɓeleŋ ɓeleŋ!»
Zezu rɛ rɛw ɓay tul nzoɓri ká Zuruzalɛm
41 Zaɗka Zezu tɔ̀ŋ ɗi ya deɓ ɓáy Zuruzalɛm káʼa mbi nun-ɛ a kɔ puoke na báyḭi lɛ, ka rɛ-rɛw ɓay tul nzoɓkeri
42 a ɓaa mii: «Áa! Ɓaarì nzoɓri ká Zuruzalɛm, mì rɛ-rɛw ɓay tul-rì! Ɓa fe ká ì laa sa̰w ɓay fe káʼa máa haŋa rì kǎwke ɗɛkɛkɛ timbɛɗɛ key na zu! Roo lɛ, timbɛɗɛ key na fekeri ku na fṵmra nun-ri gbiɓli.
43 Tusuɛke lɛ, namri káʼa ví vuku na, nzoɓ tul ŋga̰ni ɓaarì tḭ́i tul-rì ɓay kiri puo ɓaarì gbuk ɗo sikɗa, a í nduo zaɗ ya̰a ya̰a
44 í ɓiɛ puo ɓaarì na kpukɗu kpukɗu, hulri nda̰w, ɓaarì nzoɓ puɔri nda̰w pi. I ti pɔ́ŋ tisaw hulri mbḭw kara ka̰y tul kḭ ha rì ya, ɓay ḭi lɛ, sew ká Ŋgɛrɛwṵru vi ɓay ya̰aŋa rì na, vuo law-ri ya.»
Zezu kaw hul ka̰ni Ŋgɛrɛwṵru
(Mat 21.12-17; Mrk 11.15-19; Za̰a 2.13-22)
45 Báyḭi lɛ, Zezu se ɓil mgbaŋ ká *hul ka̰ni Ŋgɛrɛwṵru ɗo ɗi a tii sa̰w níi nzoɓ ɗáɓ fe híeri ká ɗi
46 a ɓaa ha ri mii: «Ŋgɛrɛwṵru ɓaa ká ɓil mbeɗe ɓe mii: “Hul ɓi na a ɓá hul ɗáa nzaa ɓay kere!” Roo lɛ, ɓaarì na ì fɛrɛ ni ɓa pṵy nzoɓ riiɓari.»
47 Zezu fere fe ɓáy namri riw bele ká ɓil hul ka̰ni Ŋgɛrɛwṵru. Ŋgɛrɛnzoɓ fe poyri ɓáy *nzoɓ fére nzoɓri bol kusolri, rɔɔ ɓáy ŋgɛrɛ Ziɓri nda̰w na, i nzaa faa ɓay ika ni.
48 Roo lɛ, i kɔ faa ká ɓay zíŋke ni ya, ɓay ḭi lɛ, ruɔ nzoɓri riw bele te suku-ri kie ɓay láake ɓay ɓe.