13
Ana Jisos bungu bade ana etahk Esowo jio bahke rannge
(Mat 24:1-2; Luk 21:5-6)
Jisos lohngo kan a ekpꞌkpa Esowo me, ntꞌtoono ewe na awohng kehme tongo re, “Ntꞌtibi, nyehn elkohn anoobo ntahk nya li gae! Nyehn agburu atal nya bo ko sie!”
Jisos kehm faange re, “Wobnyehn ajꞌjok ntahk nyaa? Jol eltal anehng anehng limm, ni bahke kpe kuumu a ntem. Bo bahke wake kpee, wohng ndi.”
Erem, a afemfem
(Mat 24:3-14; Luk 21:7-19)
Eji Jisos ji go ewong ji bo kpo lung re Oliv, etahk Esowo jolo go ege a mbuksong kpidi kpidi, Pita, Jems, Jon, a Andru, bo jo jolo a ne o kehm-e bahbe re, “Tong-r ngare nyi afemfem nyaa bahke limi. Tib-r elliingi ni bahke jolo, nsol nyio kpee kehm limi.”
Jisos kehm kehme eltibi bo re, “Kunen ekpu, eji nne awohng awohng lꞌki-n nehm. Ane tvv bahke bake go egama mbing re, bo ba li ntꞌtahre. Bo bahke nehme ane tvv.
“Ń lꞌwuk bade ebta bi li kpidi kpidi, fere wuk aka nta fee, kana jo fahl mbol mbol! Elkohn nsol nyia bahke tiki lim. Jol nyaa ana lohngem re, esꞌkohro efung bi ma rehng na. Ajahbe nyandiki bahke jo nok atemtem. Ajahbe nyandiki bahke kehme elnoko a ajahbe nyako. Ndi bahke jo gbꞌgbehke adi nyandiki. Owo njal bahke bake. Nyaa a kpee nya li mbomannahb erem.
“Baaben elnahne! Ane bahk-n jo bob, kak esub. Bo bahke jo dv-n dv go ntahk ero. Ḿ bahke jo yiimi go esamahr atubesi, a esamahr atul tib go egame esi, eji ń lꞌjo yiimi ntianse nyi nnoobo etib tong bo.
10 “Alum enyame bahke tohko gbo mbang yeere rehng ejang njini abehng abehng. 11 Bo lꞌbob-n, kak go esub, kana jo tiiri nsol nyi ḿ bahke bungu. Ngare nyio ellum anehng anehng ni Esowo lꞌfere ka-n, bungen! Tibre alum nya ḿ bahke bungu, nyanyahne sang, bahke jo lohng goji Etingi Etohko.
12 “Ane bahke kehme abonanyehn jabbe ka re bo wul. Babnde nne bahke tob lim abon ebo ano. Abon bahke tob ten babnde ebo, fere jabbe bo ka re bo wul.* 13 Nne awohng awohng bahke jo ko-n ekv tib go egama mbing. Nne awohng awohng no lꞌsoro asi ano go mbang nyi Esowo tete rehng go esꞌkohro, ye wo bahke bele eltahre.”
Ejum ji kpꞌsahb sꞌsab
(Mat 24:15-28; Luk 21:20-24)
14 “Ḿ bahke nyehne ‘ejum ji kpꞌsahb sꞌsab’, ji bahke rannge edi, yim no edi ji ki fuumu re yiimi. Wuungen atung, wahn kahn nob nob ana lohngo no. Ngare nyio ane ba li go Judea bahke beke, tahm go awong. 15 Nne no lꞌkuumu go ege ero etahk, jo re ekv, á lꞌbadde, á kꞌtohko seb elyele go ekpꞌkpa song rod ejum fili. 16 Nne no lꞌjol go ege egbe, á kꞌkpe tohko be na tahm go etahk, song rod abomo enye. 17 Ngare nyio bahke sabe area ka anebkal ba li ela, a anebkal ba kpi abon go ebo.
18 “Kaken ero ka Esowo, eji nfem nyio lꞌkꞌlim ngara nnale. 19 Ngare nyio erem bahke gbale sehng, jol bi kala jꞌjol bomo eji Esowo limi njini tete rehng anv. Jol erem ana bio nehm kpe tiki jol ejolojolo.
20 “Tohko jol re Jehova tele afung nyao kahbe, nne awohng awohng nehm jol no bahke bele eltahre. Tib go esi ane ba Esowo ma yehke, ji ji bahke wahnge Esowo tele afung nyao kahbe.
21 “Ngare nyio nne lꞌtong-n re, ‘Nyehnen Kraist ga!’ afi á tong-n re, ‘Nyehnen Kraist go!’ kana taame tv-e! 22 Akimfahnge ane bahke lohngo ba, jo ba bung re, bo ba li Mesaya. Egom jindiki bahke jo bung re, bo ba li abanyehnamahr Esowo. Bo bahke kehme nliingi tib, fere jo lim akpokosi, eji limi limi kan, bo lꞌnehm aneb Esowo, ba Esowo ma jak. 23 Kunen ekpu, m ma-n tong jia ana ngare kehm rehnge.
Elbake ni Mmon no nne
(Mat 24:29-31; Luk 21:25-28)
24 “Ngare nyio,
“ ‘Njul bahke dvvrv.
Ebareka nehm kpe ya na eyakeyake.
25 Alonlo bahke kehm elfooro go elbung gbo.
Atahm nya elbung bahke range.’
26 “Owo bo bahke nyehne Mmon no nne kpꞌbake go akparesemsem, a egburu nsahm enye, a ellub. 27 Owo á bahke tumu enjel enye re bo song ko ane ba Esowo ma jak bo go nkpohka njini anyehng anyehng ba a bo.§
Ejum akpili bade efig
(Mat 24:32-35; Luk 21:29-33)
28 “Kpilen ejum go eti ji bo kpo lung re efig.* Ngare nyi eti jio ma nyono, kak anyane, owo ḿ bahke kahne re, nnale ebba. 29 Tob li ka-n fvfo. Ń lꞌnyehn nsol nyio kpꞌlimi, kahnen re, elbake ni Mmon no nne ebkabbe. 30 Etingitingi, n kp-n tongo re, Ane bao ba bahke jolo go elkpin ngare nyio, bo nehm kpo tete nsol nyio lim kpee.
31 “Elbung abola ndi bahke tane, alum enyame nehm tiki tan.
Nnene limm, no kpꞌkahne ngare nyio
(Mat 24:36-44)
32 “Efung bio, a ngare nyio, nnene nehme kahn, jol babenjel ba li go ejahbetul Esowo nehme kan, jol Mmon fvfo nehm tob kahn. Nsoo ntahngtahng wo kpꞌkahne.
33 “Jo kunen ekpu! Kana tiki lal! Tibre ń nehme kahn ngare nyi nsol nyio bahke limi.
34 “Bahke jolo ana nne kpꞌtahme edi. Re á tahm etahk eje sa, á bahke tohko rod alokeltum ebe bum o, eji nne awohng awohng lꞌjo lim eltum ene. Á bahke tongo mbꞌbaabe re á jo baabe mbutahk. 35 Kunen ekpu, tibre ń nehme kahn ngare nyi nfontahk bahke kehnge. Á li ma ba elgung, á li ma ba nlum atv, á li ma ba ngare nyi ekok kpꞌkuku. Á li ma ba efungfu.§ 36 Kana jo lal, eji afi nfontahk gbede na ba, á lꞌki-n ba kpiri, ń kpꞌlale. 37 Ji m bungu a, tong-n li ka wahn ane kpee re wahn jo baabe.”
* 13:12 Mat 10:17-22; 2 Tim 3:1-5 13:22 Ell 13:13; 2 Tes 2:9 13:26 Elt 1:11 § 13:27 Mat 13:49 * 13:28 Luk 13:6 13:31 1 Pit 1:23 13:34 Mat 25:14 § 13:35 Luk 12:38