14
Ana bo toobo re bo bahke wulu Jisos
(Mat 26:1-5; Luk 22:1-2; Jon 11:45-53)
1 Ngare nyio ebsa nfung ebal elkak Pasova kehm rehnge, nio ni abred nya bo kil jo kak ayist. Atubesi abalimajom, a atꞌtibi ba atahm jo sebe mbang ana nyi bo bahke bobo Jisos mbehr mbehr song wul.
2 Bo kehm bungu re, “E nehm lim ngare elkak, eji ntong lꞌkꞌgbo.”
Ana bo wohngo Jisos akehng
(Mat 26:6-13; Jon 12:1-8)
3 Jisos kehm feere je go Betani go etahk Saimon ji jolo nne abili wuku wuku. Eji bo jo li nsol, nnenkal awohng kehm bake, ba yel ekpꞌkpa. Á fili elom akehng ji nno a nno, ji sahb kꞌkim ekun. Á kehm lennge elom akehng jio, yaange akehng kak Jisos go esi.
4 Ane bandiki ba jolo ona kehm kehme atahng rak, fere jo bung atemtem re, “Jen ji wahng ka á kpꞌfade akehng ana maa!
5 Kehn bo jol gungu, ko mpon atahl asehma, ko akpohko nyao, le akpak.” Eltim kehm rake bo tob nnenkal noo.
6 Jisos kehm bungu re, “Yaken ye! Jen ji wahnge ń kp-e gbiingi? Yeblim nnobonobo ejum ka-m.
7 Wahn, ngare anyehng anyehng akpak li a nahne. Lꞌfere kor-n, ḿ bahke ma jo lim nnoobo ka bo. Me n nehm jol a nahne ngare kpe kpe.
8 Nnenkal noa eblim ji á male no. Á toobo ebjing ebame bum, bi m bahke kpoko.
9 Etingitingi, n kp-n tongo re, Edi ajehng ajehng go njini ji bo bahke tiingi nnoobo etib, bo bahke jo tob bung bade jia ji nnenkal noa ma lim, eji bo lꞌjo buum-e.”
Ana Judas Iskariot taame re, á bahke jabbe Jisos, kak abi ane go ebo
(Mat 26:14-16; Luk 22:3-6)
10 Judas Iskariot ji woomo go ellong ewubu ane abal ba jo toono Jisos kehm tahme goji atubesi abalimajom re á song gungu Jisos.
11 Eltim yebe bo sehng, eji bo wuku ji Judas jo bung. Bo kehm taame re bo bahk-e kake akpohko. Á kehm kehme elsebe mbang nyi nno nyi á bahke jabbe Jisos kak bo go abo.
Ana Jisos li elkak Pasova, a abatꞌtoono ebe
(Mat 26:17-25; Luk 22:7-14,21-23; Jon 13:21-30)
12 Ngbokambang efung elkak ni abred nya bo kil jo kak ayist, ni ni jolo efung bi bo wulu abon ejoro. Abatꞌtoono Jisos kehm bahbe Jisos re, “Gan wo a kpꞌsebe re wahr song toobo nsol alehke elkak bum-a?”
13 Jisos kehm tumu ane abal, fere tong bo re, “Songen go nfam. Ḿ bahke wane nne no solo etulahb. Toonen ye,
14 wahn song go etahk ji á bahke yange. Tongen nfontahk noo re, ‘Ntꞌtibi ewahre re, Ekpꞌkpa jin ji á bahke jehke, a abatꞌtoono ebe, li elkak nia?’
15 Á bahk-n tibi ekpꞌkpa ji li go ero enyong, ji bo ma jehke nsol kpee. Owo ḿ bahke toobo nsol nyio bum-r.”
16 Abatꞌtoono ebe kehm tahme song rehng go nfam, lohko song nyehn nsol kpee, nyi Jisos tongo bo. Bo kehm toobo nsol elkak nyio bum.
17 Elgung ba kan a me, Jisos kehm tahme, a abatꞌtoono ebe, ewubu ane abal.
18 Eji bo jehk go ekpꞌkuru kpꞌlehke nsol, Jisos kehm bungu re, “Etingitingi, n kp-n tongo re, Nne awohng ewahne no kpꞌlehke nsol a name bahk-m jabbe, kak abi ane go ebo.”
19 Abatꞌtoono ebe, ndon kehm kehme bo fili. No nne jo bahbe Jisos re, “Me woa, afi?”
20 Jisos kehm faange bo re, “Bahke jolo nne awohng go egahne ellong no kpꞌtohko ebred ekpingi ajehng a name.
21 Mmon no nne bahke kpoko ana nwer Esowo bungu no. Erem bahke gbale sehng ka nne no ma gungu Mmon no nne. Jol ga nob, li re, nne noo bo we jelem.”
Nsol alehke nyi elbuumu Ntul a Jisos
(Mat 26:26-30; Luk 22:15-20; 1 Kor 11:23-25)
22 Eji bo jo li nsol o, Jisos kehm rodo ebred, kak Esowo saam, kehm bakke ka abatꞌtoono ebe, kehm bungu re, “Koon, wahn li! A wo li ngubjing enyame.”
23 Á kehm rodo nkob, kak Esowo saam, kehm kake bo. Bo kpee kehm woko ona.
24 Jisos kehm bungu re, “A wo li alung emame ma egbanngalung ji nfenfe, ma kpꞌfabe ka ane gbalee.
25 Etingitingi, n kp-n tongo re, N nehm kpe tiki wo alahb avain maa tete go efung bio bi m bahke kpe wo a nahne go ejahbetul Esowo.”
26 Owo bo kehm yimi ese ero, kehm soro tahm asongo go ewong ji bo kpo lung re Oliv.
Ana Jisos tongo Pita re Pita bahk-e tene
(Mat 26:31-35; Luk 22:31-34; Jon 13:36-38)
27 Jisos kehm bungu tong bo re, “Wahn kpee bahke dulu atv maa tib esi ejame. Tibre nwer Esowo bungu re,
“ ‘Esowo bahke wulu mbaabebul,
ebul ebe yaame.’
28 Ngare nyi m ma nyahme go elkv, m bahk-n gboko mbang song rehng go Galili.”
29 Pita kehm faange re, “Me, wa n nehm tiki yake, jol afi egom jehka kpee yaam-a na sa.”
30 Jisos kehm bungu tong Pita re, “Etingitingi, n kp-a tongo re, Re nkok kehm kuku nkpel ebal, a bahke gbaame nkpel era atv maa re, me a nyimm.”
31 Pita kehm faange tꞌtahne re, “Me, wa n nehm tiki ten, jol afi elkv ni, m bahke tob kpo a na.” Abatꞌtoono bako kehm tob bung ano fvfo.
Ana Jisos song kak ero go Gesemani
(Mat 26:36-46; Luk 22:39-46)
32 Bo kehm song rehng go etahngga ji bo jo lung re Gesemani. Jisos kehm tongo abatꞌtoono ebe re, “Jiin a, me n tohko song kak ero.”
33 Á kehm rodo Pita, Jems, a Jon, bo tahm. Á kehm kehme elfahle, ala fere jo teel-e.
34 Á kehm tongo bo re, “Eltim ename ebgbal ndon ndon sehng, jol tete rehng go elkv. Jiin ana, wahn jo baabe!”
35 Á kehm jeere, je esꞌsong, song gbo noongo ndi. Á kehm kehme ero kak re, “Nsoo, nong, me n kꞌlub nyehn erem bia, eyake lꞌfere jol.
36 Nsoo, ejum ajehng ajehng riidem go ega. Fak-m erem bia! Ana koro me sang, ana koro wo wo.”
37 Á kehm feere, ba kpiri abatꞌtoono ebe, ane ara, á ba no, bo kpꞌlale. Á kehm bungu tong Pita re, “Saimon, a kpꞌlala? A nehm ma ji awa anyehng kꞌlala?”
38 Á kehm tongo bo re, “Jo baaben, wahn jo kak ero, eji ń lꞌkꞌyel go elgaare. Etohko, mbang nyi Esowo kp-e kor, wo ga, ngubjing kpꞌleenge.”
39 Á kehm kpe feere, kpe song kehme ero bꞌnehm kak ana wuku wuku,
40 kehm kpe feere ba goji abatꞌtoono ebe, kpe ba nyehn bo, bo kpꞌlale. Tibre akpakamahr lubu bo ellu ellu. Bo joom kahn ji bo bahk-e tꞌtong.
41 Á kpe feere kan a me, á kehm ba tong bo re, “Ń kpi nlale nlala? Songen, wahn song re ekv! Ebgbal. Ngare nyi ma biingi a, nyi bo bahke jabbe Mmon no nne, kak abi ane go abo.
42 Mehlen, wahr tahmen! Nyehnen, nne no bahk-m jabbe, kak abi ane go abo yeb rehng a kpidi kpidi.”
Ana bo bobo Jisos
(Mat 26:47-56; Luk 22:47-53; Jon 18:3-12)
43 Eji Jisos kpi mbungu mbungu, Judas ji woomo go ellong ewubu ane abal, ba jo toono Jisos, kehm lohngo ba, a ellong ane ba fili akahngkahng, a atahmtahm. Atubesi abalimajom, atꞌtibi ba atahm, a atubesi nfam ba tumu bo.
44 Nne no gung-e gungu tongo ane bao re, “Nne no, n lꞌsod-e nnyo, ye wo ń kpe-e sebe. Boben ye, song a ne, wahn baab-e nob nob!”
45 Judas rehnge kan a me, á kehm jeere rehng goji Jisos, kehm-e lungu re, “Ntꞌtibi!” kehm soro sod-e nnyo.
46 Bo kehm tubu Jisos ejahm gꞌgingi.
47 Nne awohng no yiimi ona kehm wobo ekahngkahng go mbak, kpale nlokeltum a ntubesi abalimajom awohng etung.
48 Jisos kehm tongo bo re, “Ń fili akahngkahng, a atahmtahm re wahn ba bob-m ana nwulanea?
49 Efung abehng abehng n jo jolo a nahne, jo tib-n go etahk Esowo, me ḿ bobem. Tibre alum nya Esowo bungu no bahke tiki lim.”
50 Abatꞌtoono ebe kpee kehm soro yaam-e sa, be ebo tahm.
51 Njangkun anyehng jolo ona, nyi bobo mbarebara mbomo mi mi. Á jo tob toono Jisos fvfo. Bo gare re bo bob-e.
52 Á kehm yake mbomo tv bo, kehm beke ngubjing nehme nehme tahm.
Ana Jisos yiimi go esamahr elam
(Mat 26:57-68; Luk 22:54-55,63-71; Jon 18:13-14,19-24)
53 Bo kehm koko Jisos tahm a ne go etahk ntubesi abalimajom. Owo atubesi abalimajom kpee, a anebkul nfam, a atꞌtibi ba atahm kono nkon.
54 Jisos jo jene ekv. Pita jen ekv. Bo ba rehng go nlaaga ntubesi abalimajom. Owo Pita ji no, a alokeltum nfontahk, jo wooro agun.
55 Atubesi abalimajom, a atul esub jo sebe mbang ana nyi bo bahke Jisos ebi ka, toono o, bo wul-e. Bo tikem nyehn ebi ajehng ajehng ji Jisos limi no.
56 Atianse gbalee jo kiimi afahnge lake Jisos. Alum nya bo jo bung joom yel.
57 Ane bako kehm kpe mehl, kiimi afahnge lak-e re,
58 “E wuk-e ana á bungu re, á bahke wake etahk Esowo jio ji ane si no, fere tuungu si ji nfenfe o nfung era, ji bo kala sꞌsi.”
59 Atianse nya bo jo yiimi, anyo joom yel jang jang.
60 Ntubesi abalimajom kehm mehle yiimi, kehm bahbe Jisos re, “A nehme faanga? A nehme wuk ebi ji atianse nyaa kp-a kaka?”
61 Jisos belle na belle, jol á faangem ellum anehng anehng.
Ntubesi abalimajom noo kehm-e kpe bahb re, “Wo wo li Mesaya, Mmon no Esowo bi gbale sehnga?”
62 Jisos kehm faange re, “Me wo. Ḿ bahke nyehne Mmon no nne jehk go eboblum Esowo bi kpi nsahm. Ḿ bahk-e nyehne ana á kpꞌbake go akparesemsem.”
63 Ntubesi abalimajom kehm yare ewobo eje, kehm bungu re, “E nehme kpe seb ntianse anyehng anyehng.
64 Wahn ebwuk abi alum enye, ana á ma su Esowo. Ń kpꞌtiri renan?” Bo kpee kehm bungu re, “Yebgbo ntahm. Nobo re bo wul-e.”
65 Egom jindiki kehme atel so wohngo Jisos. Bo gba-e mbomo go esamahr, kehm-e kehme eldohko. Bo kehm bungu re, “Nyehn-r amahr me!” Alokeltum bao soro kehm-e nkpal ruumu.
Ana Pita tene Jisos re, we á nyimm
(Mat 26:69-75; Luk 22:56-62; Jon 18:15-18,25-27)
66 Ngare nyio Pita kpeke li go nlaaga nyio. Owo nlokeltum a ntubesi abalimajom no jolo nnenkal kehm bake.
67 Á nyehne kan Pita a me, eji á kpi agun wooro, á kehm-e seenge too, kehm-e tongo re, “Wo fvfo tob jolo a Jisos ji Nasaret.”
68 Á kehm gbaame re, “Me, we n nyimm. N nehme wuk ji a kpꞌbungu.” Á kehm lohngo, song yiimi go mbuga. Nkok kehm soro kuk.
69 Nlokeltum noo kehm-e kpe nyehn, kehm kpe bung tong ane ba yiimi o re, “Ye wob go bo ellong.”
70 Pita kehm kpe ten. Mmongare ntiil ane ba yiimi o kehm kpe bung tong Pita re, “Go etingitingi, wo wob go bo ellong. A lohng go Galili. Wahr ma-a liingi go ega alum.”
71 Pita kehm tiri re, “Esowo demm-m na demme. Nne no ń kpꞌbungu bada ne, me, we n nyimm.”
72 Nkok kehm soro kpe kuk. Owo Pita kehm soro buumu ellum ni Jisos bungu tong-e re, “Re nkok kehm kuku nkpel ebal, a bahk-m tene nkpel era.” Á kehm kehme ellingi ndon ndon.