8
Yesuye odoo agagisa bia tekepo pa
(Maka 1:40-45; Luka 5:12-16)
Yesu mubi ma dokodooga kumoo moumolome, odoo mooloogoodoo bei oso yima hamamee diyadeeso. Egeesee semelee biame domo mapoo odoo agagisa bia* sibileso Yesuwo homo beiyopoo ebiso miyomoo tugusaloso egeesee takaso, “Lodee, nayo a tekepo moodoolai goomogoga, a tekepo moodee,” diso.
Eseme Yesuye o deeso odoo egee sigolone egeesee takaso, “Ayo no tekepo palai a goomogo. Esiga no tekepo pe,” diso. Eseme epedee omapoo o kolo mapoo agagisa bia mauwe poogooso.
+Eseme Yesuye yimapoo egeesee takaso, “Nayo dileso no ayo tekepo moodoo goo ee odoo abo mapoo na takee. Esino nayo dileso Godee ogo odoo ogo doloso domo badeli odoo mapoo nee su tekepo pa goo ee ka eligi. Osoloso odoo susuga oso ogoloso no tekepo moodoo goo ee gooleedalame, nayo Moseseeye tei magoo ee dodolone, nee su tekepo moodoo omaga emegei di bi tenee,” diso.
Loum ha teli gibadeli odoo oso tei too goo
(Luka 7:1-10)
Yesu Kapeniyum mi mapoo dileso peledoboome, Loum ha teli odoo 100 gibadeli odoo* oso yo pidilame Yesu mapoo sibileso egeesee takaso, “Lodee, mo tou teli odoo hee diya paiyega su kakawoo buguloso tiamoloso,” diso.
Eseme Yesuye yimapoo egeesee takaso, “Ayo sibileso yo tekepo palaiso,” diso.
Esino Loum ha teli odoo gibadeli odoo oso nei egeesee takaso, “Lodee, nayo mo mosopoo sibilei, a tebile. Esino mo tou teli odoo ee tekepo palame, no wulo omaga tobudulone toso idagee. Bei, anosee odoo abo dia tou teli odoo. Osoloso odoo aboso mo tou teli odoo doloso dobolone mo to mapoo mesiloso silesibiliso. Esiga ayo mo tou teli odoo hee mapoo, ‘no koo diye’ daga, yo omapoo diliso. Osoloso see odoo hee mapoo takolone, ‘no hamapoo sibeye’ daga, yo sibiliso. Osoloso see mo tou teli odoo hee mapoo takolone, ‘no goo hagee teye’ daga, yo goo ee teliso. Esino mo tou teli odoo ee tekepo palame nayo wulo toso idagee.”
10 Yesu to hagee duloso howodolone yima hamamee sibadee odoo susuga mapoo egeesee takaso, “Ayo nimapoo taka, ayo Isalael mi mapoo silee ee ma kulodu kibiya tei too odoo hee yo egeesi egele. 11  +Esiga ayo nimapoo taka, mi opusomo opusomo di maga sibileso, Godeeye wiligi doloso badeli Kei mi mapoo Eibalaham, Aisek, osoloso Yekob sabolo hodobo mooloogoodoloso nei nalame dabalaiso. 12  +Esino Yu odoo tei tele poogoo ee Dou mi mapoo toodalaiso. Egeeseega omapoo dobolone mei gisile sabolo pupusigilone dabalaiso.”
13 Eseme Yesuye Loum ha teli gibadeli odoo mapoo egeesee takaso, “No nee mosopoo di. Nayo goo peledabalaiso doloso tei too oso goo peledabalaiso,” diso. Egeesee semelee mapoo Loum ha teli gibadeli odoo o tou teli odoowo mosopoo paiyega tiamelee odoo ee olo weidooso.
Yesuye odoo susuga tekepo pa
(Maka 1:29-34; Luka 4:38-41)
14 Osoloso Yesu Pitayo mosopoo diso. Yo omapoo dileso egeino, Pitayo nalobo paiyeso kolo dei moodoome tiamolome egeiso. 15 Eseme Yesuye sobo egeeyo dee mapoo sigime, paiye weidooso. Osoloso yo toboloso wo siloso Yesu mapoo teneeso.
16 Osoloso habe omapoo odoo susuga oso bo holo paladee susuga Yesuye badebei mapoo iyado sibadeeso. Eseme yayo to kitulugu sabolo takeme, bo holo susuga odoo ma kuloduga peegoo hasiso buguloso, odoo paigiga susuga ee tekepo paso. 17  +Esiga Godee maga to toloso kokodo takomo sili odoo Aisayaye daga hoogoo to taka sabolo tebilame siso. Bei, yayo egeesee takaso,
“Yayo ibada paiye susuga egee molo yayo tolone
iba tekepo paso.”
Yesuye di hamamee dadalai goo
(Luka 9:57-62)
18 Yesuye odoo susuga oso yimapoo sibileso mooloogoodoo ogoloso, o hamamee dili odoo mapoo egeesee takaso, “Iba abei hodiokoo dalo soowoomo,” diso. 19 Osoloso biame omapoo tei eligili odoo heeso sibileso yimapoo egeesee takaso, “Eligili odoo, nayo kamapoo dusomo, nayo di ayo hamamee deedee sileiso,” dee takaso.
20  +Yesuye nei yimapoo egeesee takaso, “Dobu soso debeli mi moloso, osoloso sóso tieseli dibada ou moloso. Esino Odoo Holo ayo tieli moso mauwe,” diso.
21  +Osoloso odoo abo Yesu ma hamamee dadagamo silesibili ee ma kulodu odoo heeso Yesu mapoo egeesee takaso, “Lodee, a no dadalai goomogo. Esino nayo epedee amapoo biame tenee, a mo ma toga bouleiya,” dee takaso.
22 Eseme Yesuye nei yimapoo egeesee takaso, “No a deedee sibe. Tei tele poogoo odoo ee odoo wedia masi doso. Esiga diayo dia odoo wedia eyo kou ee boulei tekepo,” diso.
Yesuye i sabolo howo ki sabolo hamaga taka
(Maka 4:35-41; Luka 8:22-25)
23 Eseme Yesu o hamamee dili odoo sabolo abei mapoo meileso du mapoo dalaga poogoloso diyadeeso. 24  +Diba diyadaga molome, haga booloogelega i toowa sibume, howo ki toowa simiso. Osoloso howo ki toowa oso sibulone dibada du ma kulodu howo sasooso. Esino Yesu du ma kulodu tiameleeso. 25 Eseme Yesu o hamamee dili odoo oso dileso Yesu tidibugulone yimapoo egeesee takaso, “Lodee, nayo iba pidi. Iba howoso nalasoo!” dee takaso.
26  +Eseme Yesu yo tia hogabuloso dimapoo egeesee takaso, “Niba kaseega haga ka ebiala? Niyo tei too diya pepooko,” diso. Osoloso yayo toboloso i sabolo howo ki sabolo koodobilame to kitulugu sabolo takaso. Eseme i sabolo howo ki sabolo omapoo koodobume, abei see howo gie paso.
27 Eseme Yesu o hamamee dili odoo oso goo hagee ogoloso howoogadolone egeesee takaso, “Odoo hagee ogoo odoo bele? Poo sabolo osoloso howo ki sabolo oso o to mapoo duloso koodobiaso,” dee takaso.
Yesuye odoo bo holo pala bakadio tekepo pa
(Maka 5:1-20; Luka 8:26-39)
28 Osoloso Yesu abei hodiokoo daboogoloso Gadala odoo eyo mi mapoo dileso peledabaso. Yo omapoo dileso peledoboome, odoo bo holo pala bakadio oso odoo bi maga yimapoo sibadeeso. Odoo bakadio hagoso halabagamo silesibulone diya kitulugu sabolo silesibume, mosobia odoo oso wedia eyo bi eli omaga koo silesibili. 29  +Eseme odoo bo holo pala oso Yesu mapoo sibileso toso neligidi egeesee takaso, “Godeeyo owolo, nayo imapoo ogoo goo moodoolame ka simiyo? No Godeeye biame magoo mapoo sibilega wulo domo mapoo iba ee tokenee palame ka simiyo?” diso.
30 Diayo tebisamelee koola mapoo be hu mooloogoodoo toowa oso mi namo silesibiso. 31 Osoloso bo holo oso Yesu mapoo howolone egeesee takaso, “Nayo iba peegoo hasiso buguga, iba be ma kulodu galaga di dee takee,” diso.
32 Eseme Yesuye diba be ma kulodu galagadi diso. Egeesee semelee domo omapoo odoo bakadio hagee bia dia kuloduga bo holo peegoo galagadileso be ma kulodu galagadiso. Eseme be mooloogoodoo susuga oso godobia maga kukulo meileso, howomoo wediaso.
33 Be bali odoo oso goo hagee ogoloso, saga o mosobia mapoo hoguo dileso be mapoo goo peledaba sabolo osoloso odoo bakadio tekepo pa goo ee oposusumo sileeso. 34 Eseme mosobia omapoo debeli odoo susuga oso Yesu agalame diyadeeso. Diba dileso yo ogoloso yimapoo howolone egeesee takaso, “No ibada mi hamaga peegoo di,” dee takaga meleeso.
* 8:2 odoo agagisa bia - Yu odoo dia tei oso takolone, odoo agagisa bia hageesee ee Godeeyo howo woola kee kauwe deliso. Osoloso Yu odooso diba sigilei tei deliso. Goo egeesi maga yo tekepo palame Yesu mapoo ka hoowa. + 8:4 Lev 14:1-32; Mat 9:30; Luka 17:14 * 8:5 Loum ha teli odoo 100 gibadeli odoo hagee Yu odoonee. + 8:11 Luka 13:29 + 8:12 Mat 22:13; 25:30; Luka 13:28 + 8:17 Isa 53:4 + 8:20 2Kol 8:9 + 8:21 1Ki 19:20 + 8:24 Psa 4:8 + 8:26 Mat 14:31; Psa 89:9 + 8:29 Maka 1:24; Luka 4:41