9
Yesuye odoo su kakawa poogoo tekepo pa
(Maka 2:1-12; Luka 5:17-26)
+Osoloso see Yesu o hamamee dili odoo sabolo du ma kulodu meileso bulumaloso o midee Kapeniyum mapoo dalo soowaso. Diba omapoo dalo sooweleso peledoboome, odoo aboso odoo su kakawa poogoo ee kida mapoo tiediloso Yesu mapoo imado sibadeeso. Eseme Yesuye diayo tei too goo ee ogoloso odoo su kakawa poogoo yimapoo egeesee takaso, “Emegei, no howaleegee. Nee goo tokenee ee olo hapoloso boobado buguso,” diso.
Esino tei eligili odoo abo oso Yesuye egeesee taka duloso gowoolone diesono egeesee takaso, “Odoo hagoso Godee bolo takoo,” diso.*
+Esino Yesu diayo goo goolee olo ogoloso egeesee takaso, “Niba kasi maga ayo taka goo mapoo dooboo goolone diya gowoolone ka dabala? Niba odoo su kakawa poogoo hagee ege. Yimapoo goo kasee takalai oso sebe ka mololo? Ayo odoo su kakawa poogoo mapoo ‘Nee tokenee ayo olo boobado buguso,’ dee takooga, o tokenee boobado bugu ee niyo gooleedalaime. Esino ayo yimapoo takoo, ‘No toboloso nee kida toloso di,’ daga, yo toboloso duga, odoo tekepo peli kitulugu amapoo molo doloso niyo gooleedalaiso. +Esino Odoo Holo amapoo kitulugu olo teneeso, mipoo hamapoo goo tokenee hapoloso boobado bigilei goo ee niyo ogoloso gooleedalame, ayo nimapoo eligileiso.” Osoloso yayo odoo su kakawa poogoo mapoo egeesee takaso, “No hogabuloso nee kida toloso mosopoo di,” diso. Eseme odoo su kakawa poogoo toboloso o mosopoo diso. Eseme odoo susuga oso goo hagee ogoloso howoogadolone Godeeyo hu dokodoo poudoolone debeiso. Bei, Godeeye kitulugu hagee odoo mapoo tenee ogoloso.
Yesuye Matiyu idoo
(Maka 2:13-17; Luka 5:27-32)
Goo hagee koodobume Yesuye dulone egeino, tekisi molee teli odoo Matiyuye tekisi molee mageli moso ee ma kulodu badoboome egeiso. Osoloso Yesuye yimapoo egeesee takaso, “Ama hamamee sibe,” diso. Eseme yo toboloso Yesuye di hamamee diso.
10 Yesu o hamamee dili odoo sabolo Matiyuwo mosopoo peleso nei nolone doboome, tekisi molee teli odoo sabolo osoloso tokenee teli odoo oso sibileso dibolo mooloogoodoloso nei nolone debeiso. 11  +Esino Pelisi odoo oso goo hagee ogoloso gowoolone Yesuwo hamamee dili odoo mapoo egeesee takaso, “Bei kasi maga nibada eligili odoo oso tekisi molee teli odoo sabolo osoloso tokenee teli odoo sabolo nei nolone ka badabala?” diso.
12 Eseme Yesuye to hagee duloso nei egeesee takaso, “Odoo paile poogoo ee melesenee neli odoo mapoo koo diya. Esino hedebe odoo paigiga oso melesenee neli odoo mapoo ka diya. 13  +Esiga Godeeyo to booka ma hogugu oso egeesee takooso, ‘Emegei sooloo dolone nei pidi nei pidi dolone dabalai goo ee ayo diya gooleeso. Esino nei niyo amapoo gala hu wooloso tenelai goo ee ayo haga koo gweli,’ dee takooso. Esiga niyo dileso to hagee takoo goo eyo bei medee gooleede. Bei, ayo simi hagee, Godeeyo howo woola tekepo teli odoo ee gilimalame ka sibile. Esino tokenee teli odoo ee gilimadoloso Godee mapoo sibilame ka simi,” diso.
Yesuye nei tei doloso debeli goo ee eligi
(Maka 2:18-22; Luka 5:33-39)
14  +Biame heeso Yoneeyo hamamee dili odoo oso sibileso Yesu mapoo egeesee takaso, “Ibolo osoloso Pelisi odoo sabolo Godee mapoo takolone dobolone nei tei doloso debeliso. Esino bei kasi maga nee hamamee dili odoo ee nei tei delega ka dabala?” diso.
15 Eseme Yesuye dimapoo wudu takolone nei egeesee takaso, “Sobo hulei odoo oso sobo hulame nei mopoodoo doloso o odoo gilimileiso. Egeeseega o odoo susuga sibileso gooholone nei tei doloso dabalaisomo? Haye. Diba goomoga sabolo sobo huli odoo sabolo hodobo dobolone nei nolone hodobo dabalaiso. Esino biame heeso sobo huli odoo ee dimaga peegoo ido duga, diba nei tei doloso dabalaiso.”
16 Yesuye wudu takolone see egeesee takaso, “Edebeeyo dugo nape mapoo dugo dia koodoloso omapoo opodoloso koo dusiya. Bei, dugo egee hapoloso magooga, dugo dia oso gawoolone sesegawe oso, dugo nape ee tologodoloso ou toowa moodoolaiso. 17 Osoloso see edebeeyo wain i dia katolo gout be koloso moodoo nape mapoo koo salama seeya. Bei, wain i dia oso kitulugu oso katolo be gout koloso moodoo nape ee gabuguga, wain i ee hodalaiso. Osoloso katolo gout be koloso moodoo ee tokenee palaiso. Esiga wain i dia ee medee katolo gout be koloso moodoo dia mapoo salama salai tekepo. Egeeseega wain i sabolo osoloso katolo gout be koloso moodoo sabolo tokenee palaime.”
Yesuye sobo holo sabolo osoloso sobo hee tekepo pa
(Maka 5:21-43; Luka 8:40-56)
18 Yesuye Yoneeyo hamamee dili odoo mapoo to osee takomolome, howo gisili moso gibadeli odoo oso sibileso Yesuwo homo beiyopoo gauwuloso badolone egeesee takaso, “Mo sobo holo epedee taso. Esiga nayo sibileso yo o gie badeli see talame nee deeso sige,” diso. 19 Eseme odoo ogoso toboloso dime, Yesu o hamamee dili odoo sabolo tebisaloso yibolo hodobo diso.
20-21  +Diba osee diyadaga molome, sobo hee aso woolooma koodobilega dugo 12 ma kulodu badebei oso Yesuwo dugo mapoo sigilame yima hamamee sibileso egeesee gooleeso, “Ayo dugo Yesuye ka eyo su mapoo wulo sigoga, a tekepo palaiso,” dee gooleeso. Osoloso hegi sibileso sigeso.
22 Eseme epedee omapoo Yesu bidi toboloso sobo ogoloso yimapoo egeesee takaso, “Mo holo, no howaleegee. Nayo amapoo tei too maga no olo tekepo paso,” diso. Eseme epedee omapoo sobo egee olo tekepo paso.
23 Osoloso Yesu see abaga howo gisili moso gibadeli odoo eyo mosopoo palaso. Diba omapoo peleso egeino, odoo aboso goohele sabolo dobolone bogobou masi gawulone doboome egeiso. Eseme odoo aboso pupusiga meleeso. 24 Yesuye goo hagee ogoloso dimapoo egeesee takaso, “Niba peegoo diyadee. Sobo holo hagee koo tamoloso. Esino yo wulo tiamolo,” diso. Eseme diayo Yesuwo to duloso tei telega poogoloso wulo yiliga meleeso. 25 Esino Yesuye odoo susuga peegoo diyadee doloso sobo holo oso tamelee moso ee ma kulodu peleso o dee mapoo tooso. Eseme sobo holo tamelee oso ta maga see hogabiaso. 26 Eseme mi su koola omapoo debeli odoo mapoo goo hagee dudobuguso.
Yesuye odoo howo neliga sabolo osoloso odoo to koo keli ee tekepo pa
27  +Yesu moso omaga miyomoo meileso dimeleeno, odoo howo neliga bakadio oso yima hamamee toboloso dulone toso neligidi takolone egeesee takaso, “Deibidiyo amawe,* nayo iba sooloo dologa, iba pidi,” dee takomo diyadeeso.
28 Osoloso Yesu yo see moso kulodu polome, odoo howo neliga bakadio oso yayo badebei mapoo sibadeeso. Eseme Yesuye dimapoo egeesee takaso, “Niba tei tosomo, ayo niba tekepo moodoolai a teiba?” dee takaso. Eseme diayo to nei egeesee takaso, “O, Lodee. Iba tei toso,” dee takaso.
29 Eseme Yesuye dibada howo mapoo sigolone egeesee takaso, “Niyo amapoo tei too goo maga niyo goomoga goo ee peledabalaiso,” diso. 30  +Eseme dibada howo ee tekepo paso. Esino Yesuye to kitulugu sabolo dimapoo egeesee takaso, “Niyo dileso goo hagee odoo abo mapoo na takee,” diso. 31 Esino odoo bakadio oso mi su koola omapoo debeli odoo susuga mapoo Yesuwo goo ee oposusumo diyadeeso.
32 Odoo howo neliga tekepo pa bakadio oso epedee omaga peegoo diyadaga molome, odoo aboso odoo bo holo pala Yesu mapoo ido simiso. Odoo hagee bo holoso yima kulodu badolone, to kelega badeliso. 33  +Esino Yesuye bo holo ee yimaga peegoo hasiso bugume, yo see to keiso. Eseme odoo susuga oso goo hagee ogoloso howoogadolone egeesee takaso, “Iba Isalael mi ma kulodu daga goo hageesee egele,” dee takaso.
34  +Esino Pelisi odoo oso egeesee takaso, “Bo holo dia wiligi odoo oso Yesu mapoo kitulugu teneega, yayo kitulugu omaga bo holo peegoo hasiso bugulone ka silo,” dee takaso.
Yesuye odoo susuga diya sooloo deli
35  +Osoloso Yesuye mi susuga ma kulodu silone, Yu odoowo howo gisili moso susuga ma kulodu to tekepo Godeeye wiligi doloso badeli goo ee eligimo sileeso. Osoloso yayo odoo paigiga susuga tekepo poomo sileeso. 36  +Egeeseelone Yesuye odoo susuga ogoloso diya sooloo dalaso. Bei, diba pidili odoo mauwe goo tiadoloso dobolone, sipi beso odoo diba bali mauwe debeli egeesi masi debeiso. 37  +Eseme Yesuye o hamamee dili odoo mapoo egeesee takaso, “Homolee ma kulodu nei susuga olo bi moodooloso goolai ee moloso. Esino nei ee gooloogalai tou teli odoo haga beinee. 38 Esiga homolee gibadeli odoo mapoo woose, yayo o homolee ma kulodu nei gooloogalame tou teli odoo abo diye dalame,” diso.
+ 9:1 Mat 4:13 * 9:3 Tei eligili odoo diba Yesu yo Godeeyo owolo, osoloso goo tokenee hapalai kitulugu Godeeye tenee yimapoo moloso doloso tei tele. + 9:4 Luka 9:47; Yon 2:25 + 9:6 Yon 17:2 + 9:11 Luka 15:2 + 9:13 Mat 12:7; Hos 6:6 + 9:14 Luka 18:12 + 9:20-21 Mat 14:36 + 9:27 Mat 20:29-34 * 9:27 Deibidiyo amawe deli hu eyo bei ee Godeeye hudi magoo dolone takooso. + 9:30 Mat 8:4 + 9:33 Maka 2:12 + 9:34 Mat 12:24; Maka 3:22; Luka 11:15 + 9:35 Mat 4:23; Maka 1:39 + 9:36 Zec 10:2; Num 27:17; 1Ki 22:17; Mat 14:14; Maka 6:34 + 9:37 Luka 10:2