5
Jesús qa yiƚin pa' ewi'ƚ jukhew nite' t'otsjo'.
Ma' qa i'nk'aƚe in hats ƚ'anu'upji' ekewe'en, ha' Jesús ma' qa yamii iye ha' Jerusalén qa hikha' i'niju' kakha' ewi'ƚ ƚeqe ƚe'wis neƚu ne' judiol.* Qa ha' Jerusalenii, na'l ha' ewi'ƚ meti'm hakha' ƚeqeji'teje'm ne'ej kots'etets, ha' ewi'ƚ ƚajakju' ƚeqiyij ne' hebreo Betzata,* qa lee'fij (5) he' ts'ewemmifi ƚeq'eneƚewetits.* Hekhewe' lee'fij (5) ts'ewemmifi qa weju'ƚji' he' olots wanqaats'eju', puk'alets, f'oyoq f'oyoq uƚ'ets ƚewek, qa hekhewe' iye nite'ija t'otsjo' i'wijupju'kii, (notkitaxets qu' nawapja' ha' iweli', qe i'nƚi'i qe te' nametsju' pa' ewi'ƚ ƚaqa ángel pa' Yatsat'ax'inij ha' ƚajakju' qa te' wapja' ha' iweli', qa na'aj yojoji'ju' qe te' t'ilitji'ju' qa te' naxpa'lij pa'qu' ƚawtshek'etax.) Hikha' i'ni' ha' ewi'ƚ jukhew hatste' yamijets treinta y ocho (38) ƚeqe'ninqapitsij in qi in wanqaats'e'. Ha' Jesús in yi'wen in i'wju', ma' qa nikfe'lets in hats qu' toxetaxik'i aka' ƚunye'j, qa nifaakan: —¿Me ƚisu'un qu' ham awtshek'e'?—* Ha' wanqaats'e' qa yeku'ƚ: —Jukhew, ham tsi'feni'ij qu' natsahinetsju' na' iweli' qa wapjaji'ij, ma' qa in tsamji'ijtaxetsju' qa hatsƚe na'l na'aj yojoji'ijji'ju'.—* Ha' Jesús qa yit'ijets: —Eniipha'm. It'ij jof na' ewhi'la'x qa' ma.— Ma' qa hik akaa'ijha ha' jukhew qa t'un, qa yit'ij jof ha' ƚewhi'la'x ma' qa ik. Ka' neƚuji' witwapiihijiitax (sábado).* 10 Qa hik ta'ƚijupi' he' judiol in yit'ijets hakha' jukhew wanqaats'etax: —Ha'ne neƚuji' witwapiihijii (sábado) qa nite' ƚenexke'ej qu' eka'xkii na' ewhi'la'x.—* 11 Ha' jukhew qa yeku'ƚ: —Hakha' hane'ej tsiƚin yit'ij yiwets: “It'ij jof na' ewhi'la'x qa' ma.”—* 12 Hekhewe'en qa nifaakanij: —¿Pa'n ƚii pa' jukhew yit'ij ewets. “It'ij jof na' ewhi'la'x qa' ma”?— 13 Qa ha' jukhew nite' nikfe'lij hakha' yiƚin, qe ha' Jesús ikji'teje'm he' olots jukhew i'ni' hakha'an. * 14 Ha' Jesús qa i'nk'aƚe yi'weni' ha' jukhew ke' qi witlijtsitjiiyifi, qa yit'ijets: —Jeƚ, in hats ƚanaxpa'lij iye pa' awtshektax. Hasu'uj uƚ'axe' iye pa'qu' aqsiijkii, hats'inha qa'nte' les qiyi'ija qu' uƚ'axe' pa'qu' ejunye'je'kii.—* 15 Ha' jukhew qa ik, qa nifeli'm he' judiol ha' Jesús in hik hakha' yiƚin.* 16 Ma' qa hik ta'ƚijupi' hekhewe' judiol in hik ƚunyejei qu' nijayankii ha' Jesús, qe yaqsi'j jiijkii ekewe' wekwek in mexe witwapiihijiitax (sábado).* 17 Qa ha' Jesús qa yeku'ƚ, qa yit'ij: —Na' Tata nite' yili'ij in t'ithayii, qa yakhap ji'jek iye nite' hili'ij in he'yithayii.—* 18 Qa aka'an in ta'ƚets iye, he' judiol qa les in yisu'untaxija qu' nilan, qe nite' ewi'ƚƚe qu' nata'ƚets in t'otsipji'kii pakha' ƚeqe ley wete'm in t'ejuyets na'aj sábado, qe in yit'ijets iye pakha' Dios in ƚatataa'ija, qa ikji', hik ƚunye'j pa' Dios.*
Pa' ƚet'unha'x in tenek'enhei pa' Ƚa's pa' Dios.
19 Qa hik ta'ƚijupi' ha' Jesús in yeku'ƚik'i ekewe'en, qa yit'ij: —Yijaa'ija aka' hit'iƚij ewets, na' Ƚa's nite' ƚeke' pa'qu' ƚakha' ye'ƚe qu' nisu'un qu' naqsiijkii, qe yaqsiijkii yijat'ij pakha' qu' ni'wenij na' Ƚatata qu' naqsiijkii, qe week pakha' qu' naqsiijkii na' Ƚatata qa' hik pakhaayi'ija qu' naqsi'jjiijkiyek iye na' Ƚa's. 20 Qe na' Ƚatata yisu'un na' Ƚa's, ma' qa yethinij week kekhewe' ƚakha'ija in yaqsiijkii, qa kekhewe' iye les in qits wekwek ƚaqsijiyijkii hik kekhewe' qu' nethiniƚij iye hatse', ma' qa qi qu' e'nitjuƚaxiƚijpha'mkii.* 21 Qe in ƚunye'jek na' Ƚatata in niihinpha'mkii iye pekhewe' qu' hats nanaxtaxju' qa' netisij iye ƚiƚaxitse', qa hik ƚunye'je'jeek iye na' Ƚa's qu' netisij iye ƚiƚa'xe' pekhewe' qu' nisu'un nakha'an qu' netisij.* 22 Qa nite'ƚe hik nakha' na' Ƚatata qu' nit'ijets hatse' pa'qu' ƚunyejeye' me uƚ'ax me i'nƚi'i qu' ƚe'wise' ene' jukhew qa efuts iye, qe na' Ƚa's hik nakha' tisij qu' week naqsiijkii aka'an,* 23 hats'inha qu' weeke' ene' jukhew qa efuts iye qu' niwqinhetji'ha na' Ƚa's pakha' hats ƚequk'elijji' in yiwqinhetji' na' Ƚatata. Pakha' qu' nite' niwqinhete'ji' na' Ƚa's, nite' yiwqinhetji' iye na' Ƚatata hik nakha' nukinju'.* 24 Yijaa'ija aka' hit'iƚij ewets, pakha' qu' nepiye'ek'i kekhewe' hit'ij qa nite' yeqeku' nakha' ts'ukinju', pakha'an hats na'li'm na' witiƚa'x nite' yili'ij, qa' hats nite' nami'ii na' witaxtanithenkeye'j, qe hats ikik'uifik'i na' witwamhi' qa hats uiji'teje'm na' witiƚa'x.* 25 Yijaa'ija aka' qu' hit'iƚij ewets, nakha' ƚahats'ij hats nam, hane'ejija in hats nam, qa nekhewe' hik ƚunyejei qu' nanaxju' qa' nepiye' na' ƚ'a'x nakha' Ƚa's na' Dios, qa pekhewe' qu' nepi'ye' qa' iƚiye'.* 26 Qe in ƚunye'jek iye na' Ƚatata in na'l ji'teje'm na' witiƚa'x, qa hik ƚunye'je' iye na' Ƚa's in tisij qa' nana'lji'ij ji'teje'mek na' witiƚa'x.* 27 Ma' qa tisij iye na' ƚet'unha'xijup qu' nitanithen ene' jukhew qa efuts iye, qe ƚakha' Ƚa's na' Jukhew.* 28 Hasu'uj e'nitjuƚaxi'ƚijpha'm aka'an, qe yamets hatse' ƚahats'ij qu' weeke' ke' naxju' qu' nepiye' na' ƚ'a'x nakha'an, 29 ma' qa' nenekfik'ikii. Pekhewe' qu' naqsiijkii pakha' ƚe'wis qa' iƚiyi'ijup na' witiƚa'x. Qa pekhewe'ƚe qu' naqsiijkii pa' uƚ'ax qa' iƚiyi'ijupek qu' newetjeyumtshen.—
Pe' fariseol qa nite' yumti pa' Jesús qu' nata'ƚii pa' Dios.
30 —Yakha' nite' ƚeke' qu' haqsiijkii pe'ye' qu' yakha' ye'ƚe qu' nata'ƚ yiwets. Pakha' hepi'ye' qa hikpa' qa hit'ij, qa pakha' hit'ij qa yatsathenik'iha qe nite' howo'oi pakha' qu' yakha' ye'ƚe qu' hisu'un, qe howo'oi yijat'ij qu' haqsiijkii pakha' hats yisu'un nakha' ts'ukinju'.* 31 Qu' yakha'ye' ƚetax yite'm qu' hetetfelƚetaxyik'i, pekhewe' qu' hi'ttaxij ham weju'ƚi'ij. 32 Qa na'lƚe hakhap iye in iyetyij qa tsifel, qa yakha' qa tsikfe'lets hakha'an in iyetyij qu' netsfel in yijaa'ija.* 33 Ekheweli'ƚ ƚ'ukiniƚii he' jukhew qu' nanfaakan kakha' Juan Bautista. Qa kakha'an qa yit'ijiju'ƚ kakha' yijaa'ija in ƚunyee'jkiiha.* 34 Qa nite'ƚe enewe' jukhewƚe qu' nata'ƚets kakha' witlijei in tsifelkii, qa lesƚe ƚe'wis qu' hitjiiƚij ewets aka'an qe qa' i'ƚiyi'iƚ. 35 Kakha' Juan hik ƚunye'jtax ne'ej fetitjii qe tujji'ha qa nalitkii, ma' qa ka' ƚ'uƚa'x qa ƚisu'uni'ƚ qu' ne'sinheti'ƚi'mkii, qa nite'ƚe ijetaxijje'm ƚ'ajƚi'ij.* 36 Qa kakha'ƚe na'l ye'm qu' henfelek qa les t'anipji' kakha' nifelek ka' Juan, qe kekhewe' wit'ithayijkitits tseƚisij na' Tata qu' haqsiijkii, hik kekhewe' hane'ej haqsiijkii, qa hik kekhewe' tsifeltax, na' Tata in hikna' ts'ukinju'.* 37 Qa nakha' ts'ukinju' Tata, ƚakha' iye in tsifeelija iye. Qa nite'ƚe ƚepi'ye'eƚ ka' ƚ'a'x, nite' ƚi'weni'ƚ iye kakha' ƚunye'j.* 38 Qa kekhewe' ƚe'lijei qa nite' amaneyi'ƚ etji'teje'm qe ƚeqeku'uƚ nakha' nukinju' nakha'an. 39 Ekheweli'ƚ qi in ƚejeƚtaxi'ƚ kekhewe' we'nika'ajji' pa'aj, qe ƚumtitaxi'ƚ qu' hik kekhewe'ye' qu' ata'ƚi'ƚijets qu' nana'liƚ'em na' witiƚa'x nite' yili'ij, qa hik kekhewe' ke' tsifeltaxkii,* 40 qa nite'ƚe ƚisu'uni'ƚ qu' eneki'ƚ yiwets ma' qekha nana'ltaxi'ƚ e'm na' witiƚa'x nite' yili'ij.* 41 Yakha' nite' he'yeku'mijiju'ƚ in tsiwqinhetƚetaxji' ene' jukhew,* 42 qe tsikfe'li'ƚ ewets ekheweli'ƚ, in nite' yija'aj qu' isu'uni'ƚ na' Dios.* 43 Yakha' henekijju' aka' ƚiiji' na' Tata, qa ekhewelƚi'iƚ qa nite' ƚ'ekumi'ƚ yiju'ƚ. Qa qu' pakhape' qu' nanamij iye pakha' qu' ƚakha' ye'ƚe in ƚii, ma' qa hik pakha' yijat'ij qa' ku'mi'ƚiju'ƚ. * 44 ¿Pa'n ƚunye'j qu' nite' esqeku'yi'iƚ, in ekheweli'ƚ ƚiwetwumhiti'ƚ wetju'ƚkii in ƚeniwqinheti'ƚji', qa nite' ƚowo'oƚii yijat'ij qu' newqinheti'ƚji' na' ewi'ƚƚe Dios?* 45 Hasu'uj umti'iƚ qu' yakha'ye' qu' hit'iƚij ewets hatse' qu' uƚ'etsi'iƚ qa' nespiye'ej na' Tata. Kakha' Moisés hik kakha' qu' nit'iƚij ewets hatse' yijat'ij qu' uƚ'etsi'iƚ, hik kakha' ƚetjumtitaxiƚifi. * 46 Qe qu' nite' eqeku'yi'iƚ ka' Moises'ik'i, qekha nite' esqeku'ye'ji'ijtaxi'ƚek, qe ka' Moises'ik'i kekhewe' yika'ajji' yakha' t'ejui yiwets. 47 Qa qu' nite'ƚe ek'eni'iƚik'i kekhewe' yika'ajji' kakha'an ¿qa pa'n ƚunye'j qu' nite' eqeku'yi'iƚik'i kekhewe' yi'lijei?—*
* 5:1 Mt 23:37 * 5:2 Betzata qa ƚiyij iye Betesda. * 5:2 Neh 3:1,32; 12:39 * 5:6 Is 46:10; Zac 14:7; Jn 5:6; 6:6; 8:14; 9:3; 11:11-15; 13:1-3,11 * 5:7 Lc 10:1 * 5:9 Mr 2:23 * 5:10 Jn 11:36; Lc 14:3 * 5:11 Tit 2:8 * 5:13 Jn 7:28 * 5:14 Hch 21:26 * 5:15 Tit 2:8 * 5:16 Lc 6:28; 13:10; 2Ti 3:12 * 5:17 Mt 5:16; 11:27; Jn 8:42 * 5:18 Mt 12:14; 26:4; 27:1; Mr 3:6; 14:1; Lc 6:11; Jn 7:1,19; 10:33; 11:53 * 5:20 He 3:9; Ap 15:3 * 5:21 Jn 2:19; 11:25-26; Mr 9:27 * 5:22 Mt 11:27 * 5:23 Jn 15:23; Lc 10:16 * 5:24 Jn 6:53; 12:25; Hch 13:48; 1Jn 2:25 * 5:25 Jn 4:23; Fil 1:21 * 5:26 Jn 5:19; Col 1:19 * 5:27 2Ts 1:5; Mr 2:10; He 2:6; Ap 1:13; 14:14 * 5:30 Mt 6:33; 12:41; 26:39; 2Ts 1:5; Jn 4:34; 6:38; 7:16-18; 8:16,28; 14:10; Ro 8:27; Ef 1:9 * 5:32 1Jn 5:20 * 5:33 Sal 119:142; Jn 14:6 * 5:35 Mr 1:4; 2S 21:17; Mt 5:14-15; Lc 12:35; 2P 1:19; Ap 21:23; Sal 36:9; Jn 12:46 * 5:36 Jn 1:6,33; 15:24; Mr 9:37 * 5:37 1Jn 5:9; Ex 33:11; Dt 4:12; Is 6:1; Lc 3:22; Jn 1:18; 6:46-47; 14:9; 1Ti 1:17 * 5:39 Mt 26:54; 2P 1:20; Lc 24:27,44; Hch 13:27 * 5:40 Lc 13:34; 14:26 * 5:41 Jn 17:24; Fil 3:19; 1P 5:4 * 5:42 Lc 10:27; 11:42; 1Jn 4:20 * 5:43 Jn 1:12; 10:25; 12:48; 13:20; 14:13; 17:8; Hch 15:14; Ap 14:1; Mr 4:16 * 5:44 Dt 6:4; Jn 17:3; Ro 3:30; 16:27; 1Ti 1:17; 6:15-16; Jud 25; Ap 15:4; 1Ts 2:4 * 5:45 Sal 77:20; Mt 8:4; He 3:2 * 5:47 Mt 26:54; Ro 1:2; Lc 16:29-31