8
Pe' efu wanawitji'iƚ pakha' nite' ƚewhe'ye'tax.
Qa hakha'ƚe Jesús qa ikii ke' utek Olivos.* Qa kakhap neƚukii qa wekiyaafii iye ke' qi witlijtsitjii. Ma' qa nekets hekhewe' olots jukhew qa efuts iye, ha' Jesús qa i'nju' qa yijatshen.* Hekhewe' i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei qa he' fariseol iye t'ilit'ijets pa'aj ke' ewi'ƚ efu in wanawitji'iƚ pa'aj pa' jukhew nite' ƚewhe'ye'tax. Qa neka'xii ha' Jesús qa yenji'ju' ƚeqewuk'u pe' week jukhew qa efuts iye.* Hekhewe'en qa yit'ijets ha' Jesús: —Maestro, ene' efu titkamhitiiƚi'ij in yawitjitax ha' ewi'ƚ jukhew nite' ƚewhe'ye'tax.* In t'ejuyets kakha' ley, pa' Moises'ik'i yit'ij inwets qu' netje'laxti'yijkii pe'qu' utele' qa' naq'alƚi'ij pe'qu' efuye' qu' hik ƚunye'je' aka'an. Qa akha' ¿pa'n qu' it'i'ij?—* Hekhewe'en nifaakanij aka'an, qe yijaajintax ha' Jesús, hats'inha qu' nana'li'm pa'qu' nit'ijju' qu' nit'ijets qu' uƚ'axe' in yaqsiijkii. Ma' qa totjoijo' ha' Jesús qa yika' ha' sehe' yit'iji' ƚayaqsi'.* In menjiit nite' yili'ij in nifaakanijkii, ma' qa nejeƚpha'm ha' Jesús qa yit'ij: —Pakha' qu' haamija ƚewuƚ'axe' ekheweli'ƚ qa' hik pakha'ye' qu' nojo'oj qu' nenjele'ej pe'qu' uteye'.—* Ma' qa totjoijo' iye qa yika' iye ha' sehe'. In yepi'ye' ek'i aka'an hekhewe'en ma' qa wapilƚe kiyek yojo'oj in wapilkii he' ƚawa'mhits ma' qa teiƚem in week wapilik'uikii, qa hats yiwejinƚe ha' Jesús qa kikhe' iye efu we'nenji'ju' ƚeqewuk'u. 10 Ha' Jesús qa nejeƚpha'm iye qa nifaakan: —Efu, ¿kheweye'ek hekhewe' neqek'uyutax'ej? ¿Me ham pakha' qu' nisu'un qu' natanithenij pa' uƚ'ax ƚaqsi'jijkii?— 11 Kikhe'en qa yeku'ƚ: —Ham, jukhew.— Ha' Jesús qa yit'ijets: —Qa' yakhape' jeek iye qu' nite' k'atanitheni'ij. Yape ma. Hane'ej qu' nata'ƚi' qu' hasu'uj mapilets iye qu' aqsiijkii pa'qu' uƚ'axe'.—*
Jesús, ƚefetitjii ha'ne week sehe' ipji'.
12 Ma' qa iyetik'ui iye ha' Jesús he' jukhew qa efuts, qa yit'ij: —Yakha' ƚefetitjii ha'ne week sehe' ipji'. Pa'qu' natsjayan qa' nite' ƚ'anuuyi'i qu' nijalki'sji'kii na' nookii, qe nakha' na'lkii ta'ƚets na' witiƚa'x hik nakha' qu' nana'li'm yijat'ij.—* 13 Ma' qa he' fariseol qa yit'ijets: —Akha'ƚe ete'm in ƚetetfeltax. In ƚetetfeltax nite' weju'ƚij.— 14 Ha' Jesús qa yeku'ƚ, qa yit'ij: —In yemjeetax in yakha'ƚetax yite'm in hetetfelƚetax, qa yijaalƚi'ija kekhewe' hit'ij, qe yakha' tsikfe'lets pa'n hata'ƚji' qa' pa'n hakji' iye. Qa ekhewelƚi'iƚ qa nite' ƚenikfe'li'ƚ yiwets pa'n hata'ƚji' qa pa'n qu' hakji' iye.* 15 Ekheweli'ƚ ewi'ƚƚe in ƚejeƚi'ƚ pa' ƚunyejei ene' i'nipji' ha'ne sehe', qa yakha'ƚe qa ham pa'qu' hats hit'ijets qu' uƚ'axe' pa'qu' ƚunye'je'.* 16 Qa qu' hit'ijets pe'ye' pa'qu' ƚunye'je' me uƚ'ax me i'nƚi'i qu' nite' uƚ'axe', qa yijaa'ija yijat'ij in hik pakha' qu' ƚunye'je', qe nite' yeƚ'ewi'ƚ ƚi'ijkii qu' hit'ijets, qe nakhapji'ij iye Tata hik nakha' ts'ukin hikna' yeweeki'ƚij.* 17 Qa kakha' we'nika'ajji' eqe leyi'ƚ qa yit'ijets iye qu' wetsjuk'e pe'qu' jukhewe' in week ƚ'anyejeyi'ij pa'qu' nenfelkii, ma' qa hats yijaa'ija yijat'ij.* 18 Qa hik yijunye'j, yakha' in yakha'ƚe yite'm in hetetfel, qa nakha' ts'ukin, Tata, hik nakha' iye tsifel iye.—* 19 Ma' qa hekhewe'en qa yit'ijets: —¿Pa'n i'ni' pa' atata?— Qa yeku'ƚ ha' Jesús, qa yit'ij: —Ekheweli'ƚ nite' ƚenikfe'li'ƚ yiwets qa nite' ƚenikfe'li'ƚets iye na' Tata. Qek enikfe'li'ƚ yiwets qekha enikfe'lji'ijtaxi'ƚetsek na' Tata.—* 20 Ha' Jesús in yit'ijji'ju' ekewe'en in i'nq'ijatshenifi ke' qi witlijtsitjii, qa i'niji' hakha' i'ni' hekhewe' ƚeqjiikilij ne'ej ƚ'astai ofrendas, qa ham pa'qu' net'eku'mi' qu' nophe'ƚ, qe mexe nite' yamets pa' ƚenjeyumtshenek.*
Jesús qa nifeltaxi'mha pekhewe' inqeku'.
21 Ma' qa ha' Jesús qa ewi'ƚij iye in yit'ijets: —Qu' haktax qa ekheweli'ƚ qa mowotaxi'ƚyiikii, ma' qa' anaxƚi'iƚijju' ne' ewuƚ'etsi'ƚ. Nakha' qu' hakji', ekheweli'ƚ nite' ƚeke' qu' ami'ƚii.—* 22 Qa hik ta'ƚijupi' he' judiol qa yit'ijju': —¿Ma yijamti'etsek qu' ƚakha' ye'ƚe ƚete'm qu' natwamhit, qe yit'ij: “Nakha' qu' hakji', ekheweli'ƚ nite' ƚeke' qu' ami'ƚii”?—* 23 Ha' Jesús qa yit'ij: —Ekheweli'ƚ yatsat'etsi'ƚ epji' ha'ne metju', qa yakha'ƚe qa na' toxpha'm. Ekheweli'ƚ yatsat'etsi'ƚ epji' ha'ne sehe' qa yakha'ƚe qa nite' yatsat'axyipji' ha'ne sehe' epji'.* 24 Hik ta'ƚijupi' in hit'iƚij ewets qu' anaxƚi'iƚijju'ha hatse' ne' ewuƚ'etsi'ƚ, qe qu' esqeku'uƚ in hik yakha'taxija (aka' hit'ij), qa' anaxƚi'iƚijju' ne' ewuƚ'etsi'ƚ.— 25 Ma' qa nifaakan iye: —¿Pa'n ejunye'jija?— Ha' Jesús qa yeku'ƚ: —Yakha' inek week ƚahatsiyij k'efeljiiƚi'm kakha' yijunye'j. 26 Olotstax kekhewe' tseqitijineyutaxi'ƚij ewets in t'ejuyets kakha' uƚ'ax ejunyejeyi'ƚ, qa nite'ƚe ƚeke', qe ewi'ƚƚe qu' hit'ij pakha' qu' nit'ij yiwets nakha' ts'ukinju', qa hik nakha' yijaa'ija na'aj yit'ij. Yakha', kekhewe' wekwek hepi'ye'ej nakha'an, hik kekhewe' henfeltaxi'm ene' sehe' epji'.—* 27 Hekhewe'en nite' nikfe'lik'i in iyetij pa' Intata in hikpa' nukin. 28 Qa hik ta'ƚijupi' ha' Jesús in yit'ij: —Ekheweli'ƚ qu' entaxi'ƚpha'm na' Ƚa's na' Jukhew, ma' qa' enikfe'li'ƚets in hik yakhaataxija, qa' enikfe'li'ƚets iye in ham pakha' qu' haqsiijkii qu' yakha' ye'ƚe qu' hisu'un, qe k'iyetij yijat'ij ekewe' wekwek in ƚunyejeyek kekhewe' hats ts'ijatshenij na' Tata.* 29 Qa Nakha'an, nakha' ts'ukin qa i'nyijupha, nite' ts'iton, qe yakha' haqsi'jijkii week na'aj yi'sinhetij.—* 30 Ha' Jesús in iyetij ekewe' wekwek, qa olots hekhewe' tek'enets nite' yeqeku'.
Ƚeƚinheyij pa' witwuƚ'ax.
31 Ma' qa ha' Jesús qa yit'ijets he' judiol hekhewe' nite' yeqeku'tax hakha'an: —Ekheweli'ƚ qu' nite' anqatsit'i'iƚij kekhewe' yi'lijei, ma' qa yijaayi'ija qu' k'eyijatshenheiyi'iƚij,* 32 ma' qa' enikfe'li'ƚets nakha' yijaa'ija, qa nakha' yijaa'ija qa' hik nakha' newejini'ƚkii.—* 33 Hekhewe'en qa yeku'ƚ, qa yit'ijets: —Yekheweli'ƚ hata'ƚi'ƚets pa' Abraham'ik'i, qa ham pa'qu' ƚeƚinheiyi'iƚyij. ¿Qa pa'n ƚunye'j in ƚittaxiƚij yiwets: “Qa' ewejinheti'yi'ƚkii”?—* 34 Ha' Jesús qa yeku'ƚ iye: —Yijaa'ija aka' hit'iƚij ewets, week pakha' qu' naqsiijkii pa' uƚ'ax, pakha'an ƚeƚinek'ij pa' uƚ'ax.* 35 Na'aj jukhew witƚinek nite' ƚeke' qu' pakhaaye'ƚi'ij qu' amani'ijupkii ne'ej wititsi'. Qa na'aj ƚaa'sija na'aj yatsat'axij ne'ej wititsi' qa hik na'aj yijat'ij in amanijup ne'ej ƚetsi'.* 36 Qa hik ta'ƚijupi' qu' pakha'ye' Wita's qu' nelineniƚij qu' hats nite' e'witƚinheyi'iƚij, qa' yijaayi'ija qu' hats nite' e'witƚinheyi'iƚij, qa pakhaaye'ƚi'ij qu' a'maneyi'iƚijupkii. 37 Tsikfe'lets in ƚata'ƚiƚets kakha' Abraham'ik'i, ƚa'mek qa ƚenqek'uyu'uƚyij qe ta'ƚijupi' in nite' ƚ'eku'mi'ƚi' kekhewe' yi'lijei.* 38 Yakha' k'iyetij kekhewe' hi'wen in ha'nijup na' Tata, qa ekheweli'ƚ qa ƚaqsiiƚijkiyek pa' yit'iƚij ewetsek na' atata'aƚ.—* 39 Hekhewe'en qa yeku'ƚ iye, qa yit'ijju': —Pa' Abraham'ik'i hik pakha' tata'aƚ.— Ha' Jesús qa yeku'ƚ: —Qu' yijaayi'ija qu' atatayi'iƚ kakha' Abraham'ik'i, aqsiiƚijkii kakha' yaqsiijkii ka' Abraham'ik'i.* 40 Qa ha'neƚi'ij qa ƚenqek'uyu'uƚyij, yakha' in henfeltaxi'ƚ e'm kakha' yijaa'ija hepi'ye'ej na' Dios. Ka' Abraham'ik'i nite' yaqsiijkii aka'an in ƚenqek'uyu'taxi'ƚyij.* 41 Ekheweli'ƚ ƚaqsiiƚijkii pakha' yisu'un na' atata'aƚ.— Qa yeku'ƚ hekhewe'en qa yit'ijets: —Yekheweli'ƚ nite' heneki'ƚijfik'ikii qu' yewitqa'ƚetsi'iƚ. Na'l pa' ewi'ƚƚe in tata'aƚ, pakha'an Dios.—* 42 Ha' Jesús qa yeku'ƚ: —Qek yijaayi'ija qek atatayi'iƚ na' Dios, ma' qekha ets-su'untaxi'ƚ, qe yakha' hata'ƚii na' Dios, ma' qa tsam. Nite' yakha'ƚe yite'm qu' natsam, nakha'ƚe Dios ts'ukinju' qa tsam.* 43 ¿Inhats'ek in nite' ƚenikfe'li'ƚik'i kekhewe' hit'ij? Qe nite' ƚisu'uni'ƚ qu' ek'eni'ƚik'i kekhewe' yi'lijei.* 44 Ekheweli'ƚ na' atata'aƚ nakha'an inwo'met (Satanás), qa ƚisu'uni'ƚ qu' aqsiiƚijkii kekhewe' yisu'un na' atata'aƚ. Nakha'an hayiitsƚe in eqek'una'x ta'ƚijii in i'nk'aa'ija. Nite' aman ji'teje'm na' yijaa'ija qe hamji' na' yijaa'ija nakha'an, in iyet yaqanƚekii, iyetƚi'ij kakha' hats ƚunye'jƚe nakha'an, qe nakha'an ejtitsax qa ƚatata iye na' witwejtitsi'.* 45 Qa yakha' in yijaa'ija na'aj hi'ttaxi'ƚij ewets, qa nite'ƚe ƚ'ek'eni'ƚ yiwets, ƚesqeku'uƚ. 46 ¿Ƚek pakha' ekheweli'ƚ pa'qu' ni'nq'ethinij qu' na'nyitji' pa' uƚ'ax? Qa qu' hit'ij pa' yijaa'ija, ¿qa inhats'ek in ƚesqeku'uƚ?* 47 Na'aj yatsat'axij na' Dios qa tek'enets ke' ƚe'lijei na' Dios. Qa ekhewelƚi'iƚ qa nite' ƚ'ek'eni'ƚets, qe nite' yatsat'etsi'ƚ ej na' Dios.—
Jesús hayiits na'l pa'aj in mexe ham pa' Abraham'ik'i.
48 Hekhewe' judiol qa yeku'ƚ iye: —Yekheweli'ƚ hasiniƚik'iha ka' hit'iƚij ewets in a'samaritano* qa in'etji' iye pa' ewi'ƚ inwo'met.— * 49 Ha' Jesús qa yeku'ƚ iye, qa yit'ij: —Ham yitji' pa'qu' inwo'met'e, qe hiwqinhetji' yijat'ij na' Tata, qa ekhewelƚi'iƚ qa nite' ƚetsiwqinheti'ƚji'. 50 Qa nite'ƚe howo'oiji' qu' heniwqinhetji', qa na'lƚe nakha' wo'oiji' qu' netsiwqinhetji', qa hik nakha' iye qu' nejeƚik'ui yijat'ij me ƚe'wisju' me i'nƚi'i qu' nite' ƚe'wise'ju'.* 51 Yijaa'ija aka' hit'iƚij ewets, pakha' qu' netk'enik'iha eke' yi'lijei, qa' nite' ƚ'anuuyi'i qu' ni'wen na' witwamhi'.—* 52 Qa yeku'ƚ hekhewe' judiol, qa yit'ijju': —Hane'ej hats tsikfe'li'ƚetsha in i'n'etjiha pa' ewi'ƚ inwo'met. Pa' Abraham'ik'i wa'm, qa week pekhewe' profetas'ik'i iye in naxju'. Qa akha' qa ƚit'ij: “Pakha' qu' netk'enik'iha eke' yi'lijei qa' nite' nijaajine' na' witwamhi'.” 53 ¿Me akha' les qu' anipji' pakha' tata'aƚik'i Abraham'ik'i hikpa' wa'm iye pa'aj? Pe' profetas'ik'i naxju' iye pa'aj. ¿Ƚek pakha' ƚumtitax qu' akha'ye'?— 54 Ha' Jesús qa yeku'ƚ: —Qu' yakha'ye' ƚetax yite'm qu' heniwqinhettaxji', pa'qu' yiwqiyejeji ham weju'ƚi'ij. Na' Tata hik nakha' tsiwqinhetji', hik nakha' ekheweli'ƚ ƚit'iƚijets: “Pakha'an hik pakha' inqe Dios.” 55 Qa ekheweli'ƚ qa nite'ƚe ƚenikfe'li'ƚets nakha'an, qa yakha'ƚe qa tsikfe'letsha nakha'an. Qa qu' hit'ijets qu' nite' netsikfe'le'ets, yakha' hats ye'jtitsaxƚe in ejunyejeyi'ƚek. Qa tsikfe'lƚe'ets nakha'an ma' qa heik'enik'iha kekhewe' ƚe'lijei.* 56 Kakha' aqwa'maxi'ƚik'i Abraham'ik'i qi in ƚe'wisi'mkii in nikfe'lets qu' ni'wen hatse' kakha' yeqe neƚu. Qa hats yi'wen, ma' qa qi'ija in ƚe'wisi'mkiiha.—* 57 Qa hik ta'ƚijupi' he' judiol in yit'ijets ha' Jesús: —Mente' enek cincuenta (50) yamets eqe'ninqapits, ¿me qa ƚi'wen pa' Abraham'ik'i?— 58 Ha' Jesús qa yit'ijets: —Yijaa'ija aka' hit'iƚij ewets, in mexe nite' nekfik'i ka' Abraham'ik'i, yakha' tsa'l.—* 59 Hekhewe'en qa t'eku'mtaxi' he' utel qu' nenjele'ejkii, qa wanat'inƚekii aje'eƚ ha' Jesús, ma' qa ikik'uifik'i ke' qi witlijtsitjii.*
* 8:1 Mt 21:1 * 8:2 Hch 21:26; Mr 1:45; 9:35 * 8:3 Mr 7:3; Nm 5:11 * 8:4 Mt 5:27-28 * 8:5 Sal 77:20; Mt 8:4; He 3:2; Lv 20:10; Dt 22:22-24; Ez 16:38-41 * 8:6 Lc 11:54 * 8:7 Ro 2:1,22; 3:23; 6:23; Dt 17:7 * 8:11 Jn 3:17 * 8:12 Ex 3:14; 13:21-22; 14:19-25; Is 42:6; 49:6; 60:19-22; Sal 36:9; 45:8; Jn 8:24; 9:5; 12:46; 1Jn 2:8; Zac 14:5-8 * 8:14 Jn 3:8; 7:28; 9:29; 12:35; 13:3,36; 14:5; 16:5,28; 1Jn 2:11 * 8:15 Lc 6:37; Ap 19:11; Fil 3:3; Jn 3:17; 12:47 * 8:16 Mt 12:41; 2Ts 1:5; Jn 16:32 * 8:17 Nm 35:30; Jn 8:14 * 8:18 1Jn 5:7,9 * 8:19 Jn 7:28; 17:3; 1Jn 2:23; 4:8; Lc 10:22 * 8:20 Mr 12:41,43; Lc 21:1 * 8:21 Jn 7:34,36; 8:22; 13:33; 14:2; 15:22; 16:5; Dt 24:16; Ez 3:18; 33:8; Ro 3:23; 6:23 * 8:22 Jn 8:21 * 8:23 Jn 3:13,31; 15:19; 17:14-16; 18:36; Col 3:1-2; 1Jn 4:5 * 8:26 Jn 3:32; 5:19; 15:15 * 8:28 Mr 2:10; 6:5; Jn 8:24; 9:33; 15:5 * 8:29 Jn 16:32; Hch 10:38 * 8:31 Jn 2:22; 18:32 * 8:32 Sal 119:142; Jn 14:6; 2Ts 2:10 * 8:33 Gn 16:15; Jn 8:37; He 2:16 * 8:34 Ro 6:17-20; 2P 2:19 * 8:35 1Jn 2:17; Gn 21:10; Lc 15:31; Ga 4:30 * 8:37 Lc 19:9; Jn 8:31-47; Hch 13:26; Ro 4:11,16; Ga 3:7 * 8:38 Jn 3:32; 5:19; 6:46; 8:42; Mt 5:16; 11:27; Lc 11:13 * 8:39 Ga 3:7,9 * 8:40 Sal 119:142; Jn 14:6 * 8:41 2Jn 9; 1Jn 2:29; Os 2:4; 1Ts 4:3; Dt 32:6 * 8:42 Dt 6:5; Lc 10:27; 1Jn 5:1,20; Jn 13:3; 16:27 * 8:43 Lc 6:47; Jn 18:32 * 8:44 Mt 4:1; Jn 13:2,27; 14:6; Ef 2:1-3; Gn 3:1-4; 4:8-9; Hch 26:4; 2Co 11:3; 1Jn 3:8-15; Ap 12:9; Ro 3:7 * 8:46 Jn 15:22; 1Jn 3:5 * 8:48 Samaritano: pe' judiol na'aj hats les qu' na'nayu'kii ma' qa te' natkin aka' wi'tlijei. * 8:48 Lc 9:52; Hch 1:8; Jn 7:20; 10:20; Ap 9:20; 18:2 * 8:50 Jn 17:24; Fil 3:19; 1P 5:4 * 8:51 Jn 8:52,55; 14:23-24; 15:20; 17:6; 18:32; 1Jn 2:5; Ap 1:3; 3:8,10; 22:7,9 * 8:55 Jn 7:28; Mt 11:27 * 8:56 Lc 10:24; He 11:13-19 * 8:58 Ex 3:14; Sal 45:8; Jn 1:15; 8:24; 17:5; Col 1:17 * 8:59 Jn 10:31,33; 11:8; 12:36; Ex 17:4; Lv 24:16; 1S 30:6; 1R 21:10-13; Lc 4:30; Hch 21:26